Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. maj ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je Pionirska knjižnica gostila literarno srečanje, kjer je v goste prišla Mojca Plaznik Plavec, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo tretjo slikanico z naslovom Zeleno kolo. Dogodka so se udeležili tretješolci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici. Skozi pogovor in delček prebrane pravljice so otroci stopili v svet, kjer se poudarja pomen medsebojnih odnosov, razumevanja, sprejemanja različnosti in vrednosti pravega prijateljstva. Zgodba Zeleno kolo v sebi skriva povabilo k razmisleku o tem, kako pomembno je, da se znamo slišati, podpirati in bogatiti drug drugega z različnostmi, zaradi katerih smo edinstveni. Učenci so slišali izsek iz zgodbe Zeleno kolo, vendar jim pisateljica konca ni razkrila. Kdo je čakal Jakoba pri vratih stanovanja, kaj se je zgodilo v nadaljevanju, je avtorica prepustila domišljiji vsakega posameznika. Povabila jih je k bralnemu izzivu, naj sami preberejo, kako se zgodba pravzaprav zaključi. Srečanje je bilo prepleteno z radovednimi vprašanji. Otroci so s sodelovanjem pokazali, kako dragoceni so tovrstni trenutki, ki bogatijo domišljijo. (Tanja Jakolič)  

SEM, 7. maj ― Kako pritegniti socialno izključene odrasle v razprave o podnebnih spremembah? Kako jih spodbuditi, da prepoznajo svojo moč in možnosti za ukrepanje? Kako prisluhniti in se učiti o njihovih perspektivah, izkušnjah in razumevanju podnebnih sprememb? Komuniciranje o podnebnih spremembah je pogosto zahtevno in zapleteno. Poseben izziv so razprave o podnebju s socialno izključenimi odraslimi, ki jih redko vidimo kot razpravljalce na to temo, pogosto pa se tudi sami ne prepoznavajo v tej vlogi. Z usposabljanjem, ki je bilo namenjeno kustosom pedagogom in kustosom v muzejih, komunikatorjem znanosti, raziskovalcem in predstavnikom različnih nevladnih organizacij, ki izvajajo programe za socialno izključene odrasle ali na temo podnebnih sprememb, smo želeli udeležence ozavestiti o tesni povezanosti blaženja podnebne krize z ranljivostjo marginaliziranih družbenih skupin. Na te skupine posledice podnebnih sprememb pogosto bolj negativno vplivajo kot na ostale, saj imajo običajno manj ekonomskih, političnih in informacijskih virov za spopadanje z njimi. Njihova bivanjska infrastruktura je v splošnem slabše prilagojena na potrese, poplave in požare, prav tako pa imajo pogosto slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Zaradi slabše ekonomske moči pogosteje težje sodelujejo v prilagoditvenih aktivnostih, ki zahtevajo finančne vložke. Muzeji so kot družbeno odgovorne ustanove poklicani k osveščanju o podnebni krizi in odpiranju prostora za razpravo z najrazličnejšimi družbenimi skupinami o ukrepih za njeno blaženje. Pomembno je, da se pri tem povezujejo z drugimi akterji, ki obravnavajo tovrstne tematike in ki lahko v razprave povabijo marginalizirane družbene skupine. Ker podnebno krizo in probleme družbene neenakosti in izključenosti redkeje obravnavamo skupaj, smo v projektu Združimo se! pripravili usposabljanje, s katerim smo povezali obe problematiki. Pri tem smo na obe krizi pogledali tako v luči teoretičnih spoznanj kot tudi praktičnih pristopov h komuniciranju in