Alenka dela lutke: razstava lutk Alenke Pirjevec

Alenka dela lutke: razstava lutk Alenke Pirjevec

SiGledal, 6. junij ― Vsestranska lutkovna ustvarjalka Alenka Pirjevec letos praznuje 80. rojstni dan. Ob jubileju je svoje lutke podarila Slovenskemu gledališkemu inštitutu – Gledališkemu muzeju. Razstava Alenka dela lutke, ki predstavlja pomembni del ustvarjanja Alenke Pirjevec, se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec, kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke.
Šola mesta v mestu, šestič: Ekskurzija v Maribor

Šola mesta v mestu, šestič: Ekskurzija v Maribor

OUTSIDER, 6. junij ― Šesto srečanje Šole mesta v mestu je bilo nekaj posebnega. Druženje smo raztegnili kar v celodnevno izobraževanje; zapustili smo udobje naše zunanje učilnice pri Trafiki in se z avtobusom zapeljali na štajerski teren. Preživeli smo prelep poučen dan ob spoznavanju zgodovine Maribora, proučevali smo pravkar realizirane arhitekturne projekte, se s čeladami podali na gradbišča v […]

Ljubljanski velikonočni potres 1895

MNZS, 6. junij ― Eden večjih potresov, ki je prizadel Ljubljano, je bil velikonočni potres 14. aprila 1895. Silovitost potresa zelo nazorno prikazujejo fotografije, ki so bile tedaj posnete. Znano je, da je rušilnost potresa temeljito predrugačila podobo naše prestolice. V našem muzeju do nedavnega nismo hranili fotografij tega dogodka. Zato smo zelo hvaležni za osem fotografij, ki so […]
Z julijem na mesto umetniškega vodja SMG Marko Bratuš

Z julijem na mesto umetniškega vodja SMG Marko Bratuš

SiGledal, 6. junij ― S 1. julijem bo umetniško vodenje Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) prevzel Marko Bratuš. Direktorica gledališča Inga Remeta je zapisala, da je bil Bratuš od samega začetka njena prva intuitivna izbira. Bratuš je pojasnil, da je povabilo sprejel, ker sta mu bila SMG ter njegov raziskovalen in kritičen pogled na svet od nekdaj blizu.
Občasne razstave: 30 let od ustanovitve občin Tolmin, Kobarid in Bovec

Občasne razstave: 30 let od ustanovitve občin Tolmin, Kobarid in Bovec

Tolminski muzej, 6. junij ― Tolminski muzej je z razstavo, ki jo je pripravila mag. Damjana Fortunat Černilogar, in spremljevalnimi dogodki obudil spomin na leto 1994, ko smo v samostojni Sloveniji dobili sodobno lokalno samoupravo. O novih občinah so se ljudje odločali najprej na zborih krajanov, nato pa na posvetovalnem referendumu 29. maja 1994. Za tedanjo veliko občino Tolmin je bilo določenih sedem referendumskih območij: Bovec, Kobarid, Breginj, Drežnica, Tolmin, Most na Soči in Podbrdo. Referendum je ...

Nagrajenec Vilenice 1988 – Péter Esterházy

Vilenica, 6. junij ― POMOŽNI GLAGOLI SRCA (odlomek) V imenu očeta in sina - To, da se naša mati »precej pasje počuti«, so vedeli že vrsto let, pa vendar, ko nas je oče poklical po telefonu in skrbno, odmerjeno ter s trdim glasom, doslej neznanim in takim, kakršnega še nismo nikoli slišali, dal vedeti, da je z materjo tako
Projekcija dokumentarnega filma SEM - Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti na TV Slovenija 1

Projekcija dokumentarnega filma SEM - Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti na TV Slovenija 1

SEM, 6. junij ― Vabimo vas k ogledu dokumentarnega filma Slovenskega etnografskega muzeja o nastajanju stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki ga bodo premierno predvajali v ponedeljek, 9. junija 2025, ob 17.50, na TV Slovenija 1. Javni projekciji filma bosta tudi na Poletno muzejsko noč, 21. junija 2025, ob 21.30 in 22.30, v Slovenskem etnografskem muzeju.  V Slovenskem etnografskem muzeju smo med letoma 2022 in 2024 pripravljali novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Naše delo boste spremljali od zamisli in praznih razstavnih prostorov do postavitve ter odprtja razstave. Kako kustosi pridobivajo in zbirajo podatke, predmete, fotografije, zgodbe ter filme, kako jih umestijo na razstavo? Kdo vse sodeluje pri pripravi gradiva in oblikovanju razstave? Film ne odgovori na vsa vprašanja, zato pa vas povabi k obisku razstave in muzeja.   Koncept: Nadja Valentinčič Furlan; snemanje in montaža: Žiga Gorišek; produkcija: Slovenski etnografski muzej in Ethnocinema Production; 2025, 25 min 46s. Film je nastal s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS.  
Iskreno o svetem in ljubem

Iskreno o svetem in ljubem

Airbeletrina, 6. junij ― Pesniški prvenec leta 2003 rojene Mile Kodrič Cizerl J + J, izdan pri mariborskih Dveh lunah – Zavodu za poetizacijo sveta, bi sprva lahko razumeli kot provokativno pesniško zbirko. Na to nas navaja sam naslov pesniškega dela, ampak že začetek zbirke napove popolno govorico intime, ki je tako ljubezenska kot tudi verska, hkrati pa gre za razsežno razmišljanje. Pesmi v določenih primerih namreč zazvenijo tudi kot molitveni obrazci, so kot drobni vpogledi v svet premišljevanja o svetem in njegovem čaščenju najvišjega ali najvišje. To so lahko Jezus, ljubezen in ljubljena. Že začetek zbirke napove popolno govorico intime, ki je tako ljubezenska kot tudi verska, hkrati pa gre za razsežno razmišljanje. Vendar če jo primerjam s prav tako pomembno pesniško zbirko Erike Primc Skozi šivankino uho (KUD KDO, 2023), saj obe vnašata sodobno krščansko motiviko, je poezija Mile Kodrič Cizerl razprta in svetovljanska v večji intimi in vprašanjih o izpovedi ljubezni. Pesniška zbirka J + J odpira pomembno temo, ki jo sodobno krščanstvo prevečkrat zataji ali je ne želi sprejeti – istospolno ljubezen. O tem pesnica mlajše generacije govori skozi oči subjektke (opazovanje v delu je zelo pomemben proces), ki ne želi ničesar spremeniti, a spreminja veliko. Pesniška zbirka J + J odpira pomembno temo, ki jo sodobno krščanstvo prevečkrat zataji ali je ne želi sprejeti – istospolno ljubezen. Pesmi govorijo skozi motiviko ljubezni, kot da je ta prisotna že od nekdaj in se o njej ni treba prav nič prevpraševati. Je tukaj – zakaj bi se morala prepričevati o pravem in pravičnem? Ljubiti pomeni nekaj lepega … in ni pomembno, koga ljubiš. Drzno, a vseeno umerjeno ubesedovanje je sodobna kontemplacija, ki je uspela. Pesniška zbirka je polna tudi bogatih navezav na likovno umetnost, ki s širino nakazuje na možnosti mnogotere ljubezni. Ena izmed teh je pietà v novih oblikah. Prav tisto, kar bi morala religija biti – zatočišče za krhkost, obrobnost in spregledanost – postan
Novice: Zgodbe življenja ob meji - Pogovorni večer v Tolminskem muzeju

Novice: Zgodbe življenja ob meji - Pogovorni večer v Tolminskem muzeju

Tolminski muzej, 6. junij ― V besedi meja se skriva mnogo pomenov. Otroci že od najzgodnejšega otroštva spoznavajo družbene meje. Na poti v odraslost človek spoznava pomen regionalnih in državnih mej, kaj dobrega le-te prinašajo in kaj odvzemajo. Meje ločujejo poznano od nepoznanega. Naše od njihovega. Pogum, radovednost, beg nas lahko popeljejo čez mejo v neznano, pa naj bo to odhod čez državno mejo ali odkrivanje kulture priseljencev v naš kraj. S tem se ...
Novice: Grad na Kozlovem robu - Čezmejna okrogla miza

Novice: Grad na Kozlovem robu - Čezmejna okrogla miza

Tolminski muzej, 6. junij ― V sklopu projekta RecapMCV bo v Tolminskem muzeju organizirana čezmejna okrogla miza na temo Grad na Kozlovem robu - izzivi in priložnosti raziskovanja, interpretacije in prezentacije dediščine. V projektu Rekapitalizacija MerlinCV, ki ga sofinancira Evropska unija, iščemo ideje in načine, kako naravno in kulturno dediščino čezmejnega prostora predstaviti na inovativen način. Med izbranimi objekti dediščine, ki so vključeni v projekt, je ...

Kultura kot temelj skupnosti: regijski obisk ministrice dr. Aste Vrečko na Koroškem

Ministrstvo za kulturo, 6. junij ― Včeraj smo obiskali Ravne na Koroškem, kjer smo si skupaj z direktorjem Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Andrejem Pungartnikom, županom Občine Ravne na Koroškem dr. Tomažem Roženom, muzejsko svetnico dr. Karlo Oder in predstavniki lokalne skupnosti ogledali potek obnove Stare železarne – enega ključnih projektov varovanja in oživljanja industrijske dediščine v Sloveniji.
še novic