Loški muzej, 31. julij ― Prve do danes znane vedute današnjega slovenskega ozemlja segajo v 17. stoletje, ko so naše kraje beležili posamezni vojni inženirji ter bolj znana avtorja Matthäus Merian in Janez Vajkard Valvasor. Med njunimi deli je tudi upodobitev mesta Škofja Loka, ustvarjena kot dokumentarna topografska risba, značilna za čas, ko so vedute nastajale predvsem iz znanstvenih in strateško-vojaških razlogov. Ob koncu 18. in v 19. stoletju so vedute začeli ustvarjati potujoči slikarji, ki so jih graščaki pošiljali na pot, da bi zanje beležili poglede na posamezne kraje – tudi na Slovenskem. Med tujimi umetniki, ki so potovali po slovenskih deželah, je bil tudi nemški slikar Ferdinand Runk (1764–1834). Njegovo grafično podobo Škofje Loke danes hrani Loški muzej.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 31. julij ― Razstava Istočasno predstavlja najnovejšo umetniško produkcijo, ki zajema predvsem slikarska dela in prostorske objekte manjših formatov. Slikarska dela, ustvarjena z akrilom na platnu različnih formatov, ter manjši tridimenzionalni stenski objekti skupaj oblikujejo vizualno poetični ansambel, ki osvetljuje prizore počitka, igre in pogosto spregledanih vsakdanjih, običajnih trenutkov. Dela razkrivajo preplet ženskega doživljanja, materinstva in družinske pripadnosti. Intimnost in domačnost umetniških del izražajo majhne glinene figurice, upodobljene med vsakdanjimi opravili sodobnega življenja. Njihova oblika in vsebina pogosto vključujeta subtilen humor, ki ustvarja kontrast med resnostjo in lahkotnostjo ter poudarja pristnost in naravnost. Skulpture, umeščene v kvadratne okvirje, se manifestirajo kot avtonomni objekti, ki v skupnem dialogu vzpostavijo kompleksno prostorsko instalacijo in subtilno odpirajo prostor za razmislek o pomenu navidezno nepomembnega. V prepletu čustev, zaznav in resničnosti se išče ravnovesje, nežnost in vsakodnevna lepota, kjer so nepomembne stvari pogosto tiste, ki dajejo življenju smisel. V svetu, kjer so pogoji za mirno in varno življenje neenakomerno porazdeljeni, nas razstava Istočasno opominja na sočasnost osebnih in globalnih stanj. Medtem ko nekje biva spokojnost, biva drugod kaos. V svetu, kjer so pogoji za mirno in varno življenje neenakomerno porazdeljeni, nas razstava Istočasno opominja na sočasnost osebnih in globalnih stanj. V prepletu čustev, zaznav in resničnosti se išče ravnovesje, nežnost in vsakodnevno lepoto, kjer so nepomembne stvari pogosto tiste, ki dajejo življenju smisel. Medtem ko nekje biva spokojnost, biva drugod kaos. V tem prostoru med realnostjo in upanjem teče tudi umetniška pripoved o dragocenosti trenutkov, ki so v svoji preprostosti nosilci smisla in lepote življenja. Ob upočasnitvi pogleda se pogled pomika tja, kjer je življenje najbolj zgoščeno, najtišje in hkrati najgloblje odtisnjeno v naš subtilni s