Narodni dom MB, 3. julij ― Ampak še preden je Gogo na Glavnem odru na Piše se leto 2026, ko je četrtek že bil petek, ko so se vsi Lenti zlentali v enega, v en zgodovinski trenutek in neskončni občutek, še preden je slavnostno, hlastno in epsko nagnil, še preden je pokazal, kako se to po lentovsko dela, kaj šele, ko greš v penzijo, ko imaš »zadnji Lent« in se ne špara(š), je še navrgel: »Emotiven večer je. Čakaj, štejem, ena, dva, tri, o pijači se menimo, ne? Koliko vas je? Nikoli še nismo šli, da ne bi runde plačali, je tak? In danes: 300 špricarjev za vas na moj račun! Tam, na šanku, Sina, to gre na mene! Lent in Slovenija – gre naprej.«

Airbeletrina, 3. julij ― Alida Bremer: Sanje in kulise (KUD AAC Zrakogled, 2025) »Alida Bremer je sama najboljša reklama za to, da bereš njene knjige,« pravi novinarka, urednica in kritičarka Jedrt Jež Furlan o pisateljici romana Sanje in kulise. Avtorica je rojena v Splitu, živi pa v Nemčiji, kjer tudi piše v nemščini in prevaja vanjo. Leta 2013 je izdala prvenec Olivin vrt, leta 2021 pa še roman Sanje in kulise, ki ga je lani za koprsko založbo KUD AAC Zrakogled prevedla Urška P. Črne. Še preden je knjigo sploh dokončala, so del rokopisa nominirali za nagrado Alfreda Döblina. Pred tremi leti je izdala še knjigo o Nikoli Tesli. Roman Sanje in kulise ni klasična kriminalka, temveč gosto stkana »mreža časa«, ki bralca popelje v vročični Split julija 1936. Mesto v knjigi diši po soli, pečenih ribah in strahu. Dioklecijanova palača postane prizorišče umora, ki razgalja vrelišče pred drugo svetovno vojno. Sanje in kulise so nekakšen zgodovinski kalejdoskop, v katerem se srečujejo nemški filmski ustvarjalci, vohuni, komunisti in domači ribiči. Jedrt Jež Furlan v pogovoru poudari, da so vse plasti zgodbe kot sestavine vrhunske dalmatinske jedi; čeprav jih je ogromno, se med seboj ne zmešajo do neprepoznavnosti. Skozi labirinte splitskih uličic nas vodi inšpektor Mario Bulat, analitičen um »stare šole«, ki v času, ko se svet podira, išče red in odgovore na vprašanja o človeški naravi, ki se skozi zgodovino ne spreminja.   Alida Bremer v romanu izriše precizen portret družbe, v kateri ženske, čeprav pogosto v ozadju, držijo vse niti v svojih rokah. Med njimi sogovornica podkasta izpostavi raznolikost ženskih likov: od mladih komunistk in uporniških knjigarnark do prefriganih gospodinj v bogatih družinah, ki so neskončno praktične in imajo intuitiven vpogled v moški svet. Te ženske so »kleno« jedro zgodbe; Alida Bremer jim daje moč in glas, s katerim urejajo svet, tudi takrat, ko so navidez tiho. Split pa v tem času postane velika filmska kulisa – ne le za nemški film, ki