Airbeletrina, 29. julij ― Beatrice Salvioni: Prekleta (Beletrina, 2025 prevod Daša Perme Jurjavčič) »To je knjiga o uporu, o pogledu z druge strani. Spodbuja nas, da vidimo stvari in situacije okrog nas lahko drugače,« pravi novinarka Elen Batista Štader v novi epizodi podkasta Območje lagodja. Mnogi jo poznamo s televizijskih zaslonov, kot novinarka RTV Slovenija in bralka pa je vedno na lovu za dobrimi zgodbami. Zato ne preseneča, da jo je roman Prekleta med dopustom popolnoma posrkal vase. »Zakaj bi gledala ljudi na plaži? Zakaj bi opazovala kristalno zeleno morje? Če imam pa dobro knjigo,« pravi o še sveži izkušnji, ki ji ni pustila, da bi se odtrgala od branja. Roman Prekleta (v izvirniku La Malnata) je delo 30-letne italijanske pisateljice Beatrice Salvioni. Ob izidu pred dobrima dvema letoma je knjiga skoraj čez noč postala mednarodna uspešnica – prevedena je v več kot 35 jezikov, kritiki pa so jo označili za »novo italijansko literarno senzacijo«. V slovenskem prevodu Daše Perme Jurjavčič je letos izšla pri založbi Beletrina. Roman se odpre s silovitim in nepričakovanim prizorom: dekleti poskušata zakopati truplo. Prav ta uvod je Elen Batista Štader takoj pritegnil. »Knjiga se je začela tako, kot novinarji pripravljamo prispevke. Bistvo je v prvem stavku,« pravi. Zgodba je postavljena v predvojno Italijo. V središču je prijateljstvo med Francesco iz premožne meščanske družine, brez pomisleka podrejene fašističnemu režimu, in revno ter težko ukrotljivo Maddaleno, dekletom z ulice, ki ji sosedje nadenejo vzdevek Prekleta in jo s tem obtožujejo, da prinaša nesrečo. Med njima se stke močna vez. Fotografija: Andraž Gombač Elen Batista Štader je v pogovoru za podkast izpostavila težek položaj žensk v tistem obdobju, saj so bile večinoma finančno odvisne od moških in se niso postavljale po robu družbenim pričakovanjem. V romanu se to odseva v Francescini družini, kjer je mati sicer videti zadovoljna in srečna, a je podrejena možu, odnosi med njimi

SEM, 28. julij ― V projektu Združimo se! povezujemo dva izziva: okoljsko problematiko in družbeno pravičnost. V snovanje projektnih aktivnosti smo povabili predstavnike romske skupnosti, s katerimi smo za temo izobraževalnih in umetniških aktivnosti z Rominjami in Romi izbrali pridelovanje in pripravo hrane skozi čas.   Romi so priznana narodna manjšina v Sloveniji, njihova prisotnost v regiji pa sega vsaj v 15. stoletje. V Sloveniji živi približno 12.000 Romov. Slovenska romska skupnost je raznolika in v projekt smo vključili različne skupine: iz Prekmurja, Dolenjske in Maribora. Romi v Sloveniji se še vedno soočajo s pomembnimi izzivi: socialna izključenost in diskriminacija, stanovanjski problemi, izzivi na področju izobraževanja in zaposlovanja ter zdravstvene neenakosti. Z namenom vključiti Rome v diskusije o pridelovanju in pripravi hrane, na kar podnebne spremembe pomembno vplivajo, smo razvili pet izobraževalnih in umetniško aktivnost. Cilj izobraževalnih aktivnosti, ki so pokrivale teme, kot so trajnostno vrtnarjenje, nabiranje zelišč in izdelava izdelkov iz njih, ločevanje odpadkov in recikliranje, kuhanje in uporaba ostankov hrane, je bil udeležencem ponuditi nove informacije in jim omogočiti, da nove prakse tudi sami preizkusijo. Pri tem smo odprli vprašanje, kaj lahko v svojem lokalnem okolju sami storijo za spremembe – ponekod imajo zemljo in lahko zasadijo svoj vrt, v mestnem okolju pa je do zemlje težje priti. Pogovarjali smo se tudi o tem, katera zelišča so zdravilna in kaj vse lahko iz njih izdelamo, kako skuhati okusne jedi, ostanke od obroka pa porabiti, ter o možnostih in načinih ločevanja odpadkov. Posebej zanimivo je bilo slišati o zgodovini romske skupnosti in njenem razvoju na podlagi prehrane. Aktivnosti o zeliščih in prehrani so pripravile strokovnjakinje za ta področja iz romske skupnosti. Cilj umetniške aktivnosti je bil senzibilizirati udeležence za tematiko, prepoznati njihove izkušnje in znanje ter to uporabiti kot osnovo za obravnavo dediš