Tina Habun

Tina Habun

Koreografski imenik, 19. julij ― plesalka, koreografinja, pedagoginja Tina Habun je plesalka, koreografinja in pedagoginja, katere delo združuje sodobni ples, gledališke pristope in kabarejsko estetiko. Po začetkih v modernih in jazz plesnih tehnikah je svojo umetniško pot nadgradila z izobraževanjem na Akademiji za ples AMEU v Ljubljani ter se posvetila predvsem sodobnemu plesu in gibalnemu raziskovanju.…
KATARINA SNOJ: POSKUS O ŠUMU

KATARINA SNOJ: POSKUS O ŠUMU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. julij ― V sodobnem svetu, ki ga poganja nepotešljiva logika potrošnje – imeti, nadgraditi, optimizirati – je posameznik vselej nagovorjen z obljubo osebne rasti. Ta obljuba pogosto ostaja zgolj navidezna, saj ne vodi v avtentično osebnostno transformacijo, temveč reproducira obstoječe vzorce subjektivizacije, utemeljene na učinkovitosti, tekmovalnosti in neprestanem samoupravljanju. V takšni družbeni konfiguraciji, preplavljeni z informacijami in podatki, se pomen izgublja v hrupu – svet se razrašča v smeri kvantitativne preobilnosti in semantične praznine. Ob sočasnih globalnih krizah – okoljski katastrofi, razkroju skupnosti, naraščajoči odtujenosti posameznika, izčrpavanju naravnih in človeških virov, pa tudi eroziji demokratičnih institucij, slabljenju človekovih pravic in kritične javne sfere – je prenasičenost z informacijami postala eden ključnih izzivov sodobnosti. Od konca 20. stoletja informacija ni več redka ali težko dostopna dobrina, temveč predstavlja vseprisoten element vsakdanjega življenja, ekonomije in družbenih interakcij. V tej novi informacijski paradigmi je posameznik izpostavljen nenehnemu toku novic, obvestil, vizualnih, zvočnih in haptičnih dražljajev, ki prihajajo iz digitalnega ali fizičnega okolja. V tem kontekstu prenasičenost z informacijami razkriva dva med seboj povezana, a analitično ločljiva problema: kvantitativnega in kvalitativnega. Prvi se nanaša na neskladje med količino prejetih informacij in kognitivnimi zmožnostmi prejemnika; posledice se kažejo v upadu pozornosti, nepreudarni presoji, izgubi osredotočenosti ter zmanjšani produktivnosti. Kvalitativni problem pa izpostavlja erozijo pomena: informacije postajajo nepovezane, neverodostojne, redundantne in pogosto tudi instrumentalizirane. Gre za epistemološki premik, v katerem informacija izgublja svojo referencialno funkcijo – ne gre več za posredovanje znanja, temveč za proliferacijo znakov, ki ustvarjajo vtis smisla. Takšna transformacija ima globoke kognitivne in afektivne posledic
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 19. julij ― Pri založbi Sodobnost so knjižne police obogatili s prevodom romana Otroci skrbnikov slonov danskega pisatelja Petra Hoega, pri založbi Litera pa z avtobiografskim besedilom Florjana Lipuša z naslovom Mrtve stvari. Založba Miš je izdala otroško slikanico Zasukane zgodbe avtorice Maše Ogrizek in ilustratorke Darke Erdelji.
1908 Rakek – Čebelarska knjiga

1908 Rakek – Čebelarska knjiga

Stare slike (Cerknica), 19. julij ― Pečatni žig v čebelarski knjigi. Vsebina Čebelarske knjige Vpisi v »Čebelarsko knjigo« se začnejo z letom 1908. Knjiga je vezana in zapečatena. Vpisi se končajo leta 1963. V prvem obdobju so predvsem tako imenovani »Računski sklepi« (prejemki in izdatki). Kasneje pa je bil dodan tudi spisek članov podružnice, oziroma včasih le prisotnih na občnih zborih. […]
V newyorškem muzeju Guggenheim razstava Modern European Currents

V newyorškem muzeju Guggenheim razstava Modern European Currents

Misli, 19. julij ― V muzeju Guggenheim v New Yorku je na ogled razstava Modern European Currents, ki preučuje evropska avantgardna gibanja na začetku 20. stoletja. Razstavljenih je okoli 20 slik in akvarelov umetnikov iz avstro-ogrskega, nemškega in ruskega cesarstva, med njimi so Natalija Gončarova, Vasilij Kandinski, Franz Marc, Ljubov Popova in Egon Schiele.
še novic