Sound Explicit 2025

Sound Explicit 2025

Center in Galerija P74, 4. avgust ― Foto: Arhiv Galerije P74 15. – 16. 9. 2025 Cukrarna _____ PONEDELJEK, 15. 9. 2025, ob 20.00 Filip Šijanec in Natasha Giordano Gašper Piano Julius Gabriel TOREK, 16. 9. 2025, ob 20.00 Luna Nulla Milko Lazar Julien Desprez Več info >> Dnevna vstopnica: 15 EUR Festivalska vstopnica: 20 EUR Organizator: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. / Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana Prizorišče: Cukrarna, Poljanski nasip 40, Ljubljana E-mail: p74info@zavod-parasite.si Vodja projekta: Boštjan Simon Oblikovanje: Tjaša Cizej V sodelovanju z: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Cukrarna S podporo: Mestna občina Ljubljane – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Dekleva Gregorič arhitekti: Uokvirjanje narave ali vprašanje mreže

Dekleva Gregorič arhitekti: Uokvirjanje narave ali vprašanje mreže

OUTSIDER, 4. avgust ― Če rečemo, da je arhitektura relacijska, s tem nismo povedali ničesar novega. Arhitektura je vedno v relaciji, torej v povezavi ali v razmerju z nečim: lokalnim in globalnim kontekstom, kapitalom, politiko, klimo, topografijo, zgodovino, kulturo, mestom itd. Celo ista arhitektura je lahko za različne opazovalce v različnih razmerjih, v kolikor jo razumemo skozi lastne konceptualno-pojmovne […]

Paolo Pellegrin: Antologija

Foto klub Kamnik, 4. avgust ―   V avgustu vas v Galeriji Jakopič vabimo na ogled razstave Antologija mednarodno uveljavljenega in večkrat nagrajenega italijanskega fotoreporterja Paola Pellegrina. Pellegrin je prepoznaven po osebnem vizualnem jeziku, ki združuje […]
Lev Detela: »Sedimo na sodu smodnika«

Lev Detela: »Sedimo na sodu smodnika«

Airbeletrina, 4. avgust ― Lev Detela (Maribor, 1939) sodi med najžlahtnejša pisateljska, pesniška, prevajalska in esejistična peresa slovenske diaspore. Iz domovine je kot študent odšel na Dunaj in se tam še istega leta poročil s pesnico Mileno Merlak (1935–2006). Za njegov literarni debi štejemo zbirko kratkih zgodb Blodnjak (Sodobna knjiga, Trst, 1964), njegov najopaznejši roman pa je Stiska in sijaj slovenskega kneza (Mohorjeva družba, Celovec, 1989). Je avtor vrste pesniških zbirk, zadnja v nizu V vetru je lansko leto izšla pri Kulturnem centru Maribor. Veliko je pisal in objavljal v nemškem jeziku. Čeprav je s svojim opusom (predvsem kot urednik in prevajalec) znatno pripomogel k uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske književnosti in kulture v Evropi in po svetu, se mu domovina do danes še ni oddolžila, kakor bi bilo treba in prav. Pomembnejša priznanja in nagrade je namreč prejel le v tujini. Iz domovine ste pred šestimi desetletji in pol odšli še zelo mladi. Kakšna so bila vaša prva izseljenska leta in kako se je v tem času spreminjal oziroma spremenil vaš pogled na Slovenijo? »Moj takratni odhod iz Slovenije oziroma nekdanje Jugoslavije avgusta 1960 je bil uporniški, povezan z nelagodjem zaradi tedanjih političnih in kulturnih razmer, ki so jih zaznamovale številne represije. Naj omenim le dogajanje na ljubljanski univerzi v zvezi z mojim profesorjem Antonom Slodnjakom in seveda zasuke okrog Edvarda Kocbeka, ki je bil zame nekakšen odločilni vzor in vzpodbuda za pisanje in delovanje. »Moj takratni odhod iz Slovenije oziroma nekdanje Jugoslavije avgusta 1960 je bil uporniški, povezan z nelagodjem zaradi tedanjih političnih in kulturnih razmer.« V tujino me je spremljala prijateljica, pesnica Milena Merlak, prav tako študentka na ljubljanski univerzi. Še isto leto je postala moja žena. V dvoje je bilo laže kljubovati usodi in prenašati nevšečnosti emigracije, na primer takoj na začetku policijski ‘zaščitni zapor’ (Schutzhaft) na Dunaju, nato pa begunsko taborišče
Rakek 1974/75 – 3. razred

Rakek 1974/75 – 3. razred

Stare slike (Cerknica), 4. avgust ― V šolskem letu 1974/75 slikani učenci 3. razreda osnovne šole Rakek in razredničarka Ida Zorman. Tudi tokrat imamo učiteljico in razredničarko, ki je bila hkrati tudi mamica učenca v razredu. Vendar to ni predstavljalo nobenih težav. Učiteljica je bila suverena, stroga, vendar tudi zelo poštena. Nikoli ni delala razlik med učenci. Vsi so bili pri […]
1937 Rakek – Pogreb

1937 Rakek – Pogreb

Stare slike (Cerknica), 3. avgust ― Na sliki je pogreb Ladkota Faturja, ki je bil 6. maja 1937. Umrl je 3. maja za posledicami tetanusa. Pogreba so se poleg sorodnikov in vaščanov udeležili tudi vsi učenci in učitelji rakovške šole. Tetanus ali mrtvični krč je bil nekdaj smrtonosna bolezen. Danes ga lahko preprečimo s cepljenjem. Do okužbe pride s kontaminacijo rane. […]
še novic