Predstava Milost nemogočega o fenomenu prostora in časa

Misli, 2. julij ― V projektnem prostoru Dum bodo danes premierno uprizorili plesno-gledališko predstavo Milost nemogočega v režiji Barbare Novakovič. Vsebina se navezuje na sodobna dojemanja bivanja v povezavi z znanstvenimi teorijami o fenomenu prostora in časa. Gre za projekt raziskovalne narave, ki se opira na znanstvene, filozofske teorije ter umetniške prakse.

Robno, ukrivljeno, v odvodih razvejano

Airbeletrina, 2. julij ― »Klasična linearna narativa je diktatorstvo.« V zadnjih časih razvpit izrek pisateljice Adanie Shibli. Tiste Shibli, ki so ji na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 preklicali književno nagrado za njen roman Zgolj detajl, v katerem udejanja ravno to misel. Klasična linearna narativa je privilegij močnih, kanon in arhiv pa sta vedno subjektivna, polna zamolkov in izpuščenih zgodb. Tako v kratkem romanu Zgolj detajl, razsekanem na dva dela, srečamo brezosebno in odtujeno pripoved skupinskega posilstva in umora beduinsko-palestinskega dekleta v letu 1949 skozi oči izraelskega komandanta ter sodobno pripoved anonimne ženske, ki raziskuje okoliščine dekletove smrti ter zaradi omejitve gibanja, ki jo Izrael nalaga Palestincem, umre pod streli vojaka IDF na istem mestu kot neimenovano dekle. S katerim si poleg tega delita rojstni datum. Struktura romana kaže na zgodovinsko ponavljajočo se travmo, zlitje dveh razdvojenih usod, na metajezikovni ravni pa tudi na bitko okupatorjevega jasnega linearnega izražanja proti fragmentiranemu, negotovemu izražanju naratorke druge polovice knjige. S tem opozori, kako marginaliziran govor, govor zatiranih, nikoli nima privilegija takšne koherentnosti in časovnega sosledja; pretežko je identificirati točko, iz katere represija in nasilje izhajata, iz travme pa izhaja nekakšen zamolk, jecljaj, ki seveda vpliva na jasnost naracije. Klasična linearna narativa je privilegij močnih, kanon in arhiv pa sta vedno subjektivna, polna zamolkov in izpuščenih zgodb. Skoraj z gotovostjo bi si drznila trditi, da je slovenska pesnica, skladateljica in doktorirana sociologinja Nina Dragičević več kot le površinsko seznanjena z delom in mislijo Adanie Shibli ali vsaj njenimi literarnimi sopotniki in somišljeniki in da vzporednica, ki jo bom potegnila v nadaljevanju, ni nikakršno naključje. Tako njena najnovejša izdaja Nemogoče (Beletrina, 2025), ki piše zgodovino pozabljenih in iz arhivov izpuščenih ženskih skladateljic našega o

Pogovorni večer z angleško založnico in urednico Susan Curtis – 8. 7. ob 19:00 v Josipinini knjigarni DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 1. julij ― V sredo, 8. julija, ob 19:00 vas vabimo v Josipinino knjigarno Društva slovenskih pisateljev na pogovorni večer z založnico in urednico angleške založbe Istros Books Susan Curtis. O založniškem trgu v Veliki Britaniji, pa o življenju, vesolju in še o čem se bo z njo pogovarjal vodja programov DSP Matej Krajnc. Vljudno vabljeni! Susan D. Curtis nastopa kot avtorica, urednica, prevajalka ali kot direktorica Istros Books – založbe, ki jo je ustanovila, da bi angleško govorečemu občinstvu približala pisanje in kulturo JV Evrope. Študirala je literaturo in javno umetnost na univerzi Roehampton in magistrirala iz izobraževanja (uporabna lingvistika) ter objavlja lastna dela (romane in poezijo) ter prevode. Istros Books je neodvisna založba, ki se osredotoča na literaturo Srednje, JV Evrope in Balkana z motom »kvaliteta nima meja«. Objavlja sodobno leposlovje in znanstveno literaturo ter pozabljene klasike. Vodilo založbe je odpreti okno v srednjo in jugovzhodno regijo Evrope in predstaviti čudovite zgodbe, ki izhajajo iz teh bogatih, fascinantnih kultur. V angleškem prevodu je založba izdala marsikaterega slovenskega avtorja oz. avtorico – Gabriela Babnik – Dry Season, Evald Flisar – My Father’s Dreams, Three Loves, One Death in A Swarm of Dust, Mojca Kumerdej – The Harvest of Chronos, Dušan Šarotar –Panorama, Aleš Šteger –Absolution, Goran Vojnović –Yugoslavia, My Fatherland in The Fig Tree, ter seveda dela Slavoja Žižka in druge. Program Društva slovenskih pisateljev podpira Javna agencija za knjigo RS.

Rezidenčni program Praga 2027

Društvo slovenskih pisateljev, 1. julij ― Z veseljem delimo odprti poziv za prijave na Rezidenčni program Praga 2027. Tako kot v preteklih letih vabijo pišoče, katerih projekti so tematsko povezani s Prago. Ponujajo osem dvomesečnih rezidenc v Hiši Franza Kafke, pri čemer so vsi stroški: nastanitev, štipendija in potni stroški v celoti kriti. Prijave sprejemajo do 7. avgusta 2026, rezultati pa bodo objavljeni najpozneje do 31. oktobra 2026. Več informacij: https://www.prahamestoliteratury.cz/2027-prague-creative-residency/ https://www.facebook.com/Praha.mesto.literatury https://www.instagram.com/prahamestoliteratury_unesco/
Pride Folkart, pride svet, pride vzklik: svetovno!

Pride Folkart, pride svet, pride vzklik: svetovno!

Narodni dom MB, 1. julij ― Bolivija. Glej, kake barve! Uzbekistan. Čuješ, kaki ritem! Portoriko! Glej, kako vihtijo krila! In še in in še. Farbe, tako žive, pisane, šekaste, kričeče in mamljive, da ne moreš, da ne bi. Ko je Steve Jobs delal iPhone, e, zato ga je delal. In vsi ostali za njim. Če kaj, fotkaš, snemaš, deliš to. Če hočeš videti, kaj zmore tvoj telefon, mora biti prekleto dober, ne sicer nujno predrag, da lahko vsaj približno ujame take farbe. Pa ... Ne more. A-a. Ne zares. To je samo za lentovske oke. One, najbolj firbčne. V živo. Ko se ti po ulici šeta svet. In spet uporabiš tisto dobro staro: svetovno! Ker je prišel 38. Folkart.
Ljubezen, vesolje in pravljice za vroče dni

Ljubezen, vesolje in pravljice za vroče dni

Airbeletrina, 1. julij ― V senci ali pod klimo, na morju ali v koloni, knjige iz izbora tega meseca so odporne na vročino in prav nič izbirčne, zato se bodo z vami družile povsod, kamor jih boste popeljali. Od tako tankih, da jih lahko skrijete v torbico, do debelih – če bo treba odgnati kakšnega plažnega lopova – ponujajo predvsem pestro vsebino, pri kateri pa ta mesec vendarle prevladuje ljubezen. Poezija z navdihom vesterna, sveže slovenske romance iz zbirke Razmerja, prevod avtobiografskega romana, ki je v tujini doživel uspehe in polemike, ali slovenska fantastika, ki nas izstreli v vesolje? Pobrskajte in izberite sopotnico po svoji meri. Gaja Jarc, En ščepec ljubezni Tudi v slovenski književnosti to poletje diši po ljubezni. Anja, ambiciozna specializantka kirurgije, si postavlja za marsikatero mlado žensko relevantno vprašanje, ali je mogoče ohraniti ravnovesje med kariero in družino. Pravzaprav ji vprašanje postavlja okolica, ki jo vse bolj opominja na svoja pričakovanja, kako naj bi bilo videti življenje, predvsem pa njen fant Urban, ki si želi družine, psa in partnerke, ki bi ga kdaj doma pričakala s kosilom. Anja se odloči, da ga bo presenetila in izpilila svoje kuharske veščine, takrat pa se pojavi mladi chef David, ki v zgodbo primeša novo sestavino nepričakovanih čustev. Roman zagotavlja lahkotno in prijetno branje, vendar hkrati naslavlja resnična vprašanja o odnosih in pričakovanjih, ob katerih si mora marsikatera protagonistka izboriti svoje mesto v zgodbi, ki jo živi. Maša Ogrizek, Abecednikova 25 (Sodobnost) V hudomušnem mladinskem romanu Abecednikova 25 »skoraj enajstletni« Andrej dnevniku pripoveduje o svojih tegobah in dogodivščinah. Potem ko se njegova mama odloči, da bo odšla po svetu in našla samo sebe, se z očetom preselita v blok, kjer spozna pisano paleto novih sosedov, ki mu odpirajo obzorja. Šolske prigode, prve ljubezni in soočanje z novo družinsko situacijo se Andrej trudi razumeti s pisanjem, v dnevnik pa vpisuje tudi manj

Slovenci.si, 1. julij ― O spominski slovesnost ob 81. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem na kateri je bila slavnostna govornica Nataša Posel, predsednica Amnesty International Slovenije je zapisala Nataša Predalič iz TV Medvode. Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem, 13. junij 2026 – »Danes smo tukaj ne …Nadaljuj branje→

Slovenci.si, 1. julij ― V ponedeljek, 8. 6. 2026, je Društvo Triglav v čudovitem okolju Milanovićeve hiše organiziralo projekcijo dokumentarnega filma 100 let priseljevanja Slovencev v Slatino avtorja Dušana Tomažiča. O dogodku samem je zapisala Ana Marjanović. Po prvi projekciji filma v Slatini, decembra…
še novic