SARDINIJA IN STO STOPNIC DO MORJA

SARDINIJA IN STO STOPNIC DO MORJA

Revija Primus, 10. oktober ― 10. oktober 2026 Piše: mag. Leila Turk Naša potopiska  Leila tokrat obuja spomin na destinacijo, ki je v dobi vse bolj množičnega turizma postala  blizu tudi Slovencem. Otok na zahodni strani italijanskega škornja, ki je bil nekdaj v primerjavi z bližnjima Sicilijo in francosko Korziko morda še najmanj opazen, je morda prav zato ostal še ...

Branje Križnarjevega prvenca s 37-letno zamudo

Airbeletrina, 10. oktober ― »Zdelo se mi je, da uhajam čutnosti socialistično-katoliške skupnosti in postajam bolj naraven.« Tako skuša na uvodnih straneh prvenca O iskanju ljubezni: Z biciklom okoli sveta, ki ga je v samozaložbi prvič izdal leta 1989, svetovni popotnik in aktivist Tomo Križnar (r. 1954) pred sabo opravičiti pobeg iz domačih krajev, od družine, službe, prijateljev in iz Slovenije. O tem se v nadaljevanju knjige sprašuje pogosto, zato tehtanje smiselnosti lastnega početja postane vezna nit, ki pisca ne povezuje samo z ljudmi, ki govorijo njegov jezik, ampak tudi z lastno predstavo o svetu. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. S to in tremi drugimi knjigami – Šambala: z biciklom v Tibet (1993), Samotne sledi (1993) in Mana: z biciklom med Indijanci (1996) – je Križnar postavil globok mejnik v kolesarskem in v sodobnem potopisju nasploh. Doživljaji, ki jih spremljamo v prvi knjigi, so se odvili med letoma 1985 in 1989, zraven pa je vpleten tudi ščepec izkušenj, ki jih je imel s potovanji po svetu kot študent, torej desetletje pred tem. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. Ni skrivnost, da Križnarja poganja duhovno iskanje, čeprav tega ne definira tako eksplicitno kot na primer Evald Flisar v izpovednem potopisnem romanu Čarovnikov vajenec. Ta je prvič izšel leta 1986 in postal najbolj prodajan in največkrat ponatisnjen slovenski roman. Križnar išče ljubezen, ampak ta ni samo partnerska ali ljubezen do vsega živega, je tudi hrepenenje po prvobitnem prapočelu. Ena od idej, s katero žonglirata oba potopisca, je »razgradnja ega«. V času poznega jugoslovanskega socializma, ko se je drž
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 10. oktober ― Založba Krtina je izdala prevod dela Etika skrbi francoske filozofinje Fabienne Brugere, Slovenska matica pa je bralcem ponudila pesniško zbirko Kar in kar maj avtorja Marka Kravosa. Pri založbi Miš so ponudbo otroških knjig obogatili s slikanico poezije Krohohotavi verzi, ki jo je napisal Borut Gombač, ilustrirala pa Ana Maraž.
1943/45 Primorska – Partizanska tehnika Nanos

1943/45 Primorska – Partizanska tehnika Nanos

Stare slike (Cerknica), 10. oktober ― Medvojna tiskarska dejavnost je imela poleg fotografske dejavnosti, ki je bila že večkrat predstavljena na tej spletni strani, izreden pomen pri obveščanju pristašev narodnoosvobodilnega gibanja, saj jih je seznanjala, za kaj in kako se borijo, ter jih spodbujala k boju proti okupatorju. Partizanski tisk je imel na Primorskem še posebej pomembno vlogo, ker je bilo […]
LEPPA: Hiša T7

LEPPA: Hiša T7

OUTSIDER, 9. oktober ― Vrednost sodobnih arhitekturnih posegov je vse bolj povezana z ohranjanjem obstoječega in ponovno uporabo tega, kar je že tukaj. Takšnemu vodilu so sledile tudi arhitektke in oblikovalke iz studia LEPPA, ki so za mlado družino prenovile staromeščansko hišo v zgodovinskem jedru Kranja. Projekt prenove Hiše T7 je dve obstoječi stavbi združil v sodobni dom štiričlanske […]

Mojca Pokrajculja

Muzej novejše zgodovine Celje, 9. oktober ― V soboto, 17. oktobra 2026,  vas ob 10. (rumeni abonma in izven) in 11. uri (zeleni abonma in izven) vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog na prvo predstavo nove sezone otroškega gledališkega abonmaja Na Hermanovem odru MOJCA POKRAJCULJA (Kaličopkovo […]

Alma Maksimilijana Karlin: Maksimilijan Celjski

Kamra.si, 9. oktober ― Celjska Mohorjeva družba in Osrednja knjižnica  Celje vabita na pogovorni večer v torek, 13. oktobra 2026, ob 17.30 v študijsko čitalnico knjižnice na Muzejskem trgu 1 a. S prevajalko Jernejo Jezernik se bo pogovarjala urednica Celjske Mohorjev družbe Saška Ocvirk. Dogodek bomo pospremili  tudi z ogledom videospota Maksimilijan Celjski, ki ga je pripravila zasedba Collegium Vocale pod vodstvom Tadeje Vulc. Vljudno vabljeni!

Rebalans proračuna 2026: spremenjene usmeritve kulturne politike ali pragmatična prilagoditev?

Asociacija, 9. oktober ― Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem … Preberi več o Rebalans proračuna 2026: spremenjene usmeritve kulturne politike ali pragmatična prilagoditev?

Srečanje z malezijsko avtorico Mawar Marzuki 12. 10. JE PRESTAVLJENO!!!!

Društvo slovenskih pisateljev, 9. oktober ― SREČANJE JE PRESTAVLJENO! O NOVEM DATUMU VAS OBVESTIMO!       Mawar Marzuki je predavateljica angleškega jezika na eni vodilnih pedagoških fakultet v Penangu v Maleziji. Je tudi dvojezična pisateljica, pesnica, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Njena pesniška zbirka Ajarkan Kami Berpuisi oziroma Naučite nas pisati poezijo, ki združuje pesmi v angleškem in malajskem jeziku, je bila predstavljena in obravnavana na pesniških festivalih v Maleziji. Kot ugledna predstavnica malezijskega literarnega kroga opravlja tudi funkcijo podpredsednice treh registriranih in uveljavljenih literarnih združenj v Maleziji: Društva umetnikov Penanga, Društva pesnikov Penanga ter Društva za zgodovino in kulturo Malezijcev v Penangu. Kot pisateljica in pesnica je sodelovala na številnih literarnih festivalih po svetu, med drugim v Romuniji, Istanbulu, Mongoliji, Indoneziji, Singapurju in Bruneju. Njene pesmi so bile predstavljene in prevedene v več jezikov, med drugim v romunščino in mongolščino. Vir: https://www.teestajournal.com/p/blog-page_63.html  
Matevž Granda: Najgrše ulice v najlepšem mestu

Matevž Granda: Najgrše ulice v najlepšem mestu

OUTSIDER, 9. oktober ― Slogan »Ljubljana, najlepše mesto na svetu« sem sprva dojemal kot duhovito mantro, ki bo pomagala zastaviti cilje urejanja prostora. V arhitekturi o lepoti pogosto govorimo z zadrego, kot da bi jo morali vedno upravičiti s funkcionalnostjo, racionalnostjo ali učinkovitostjo. Zato se mi je zdel slogan, čeprav očitno pretiran, smiseln. In urejanje mestnega središča je nekaj […]

Kritiško pero za življenjsko delo Alenki Domjan

Misli, 9. oktober ― Kritiško pero za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko društvo likovnih kritikov, je letos prejela umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska Alenka Domjan. Nagrado Kritiško pero za leto 2026 je prejel kustos, likovni kritik in teoretik sodobne likovne umetnosti Robert Inhof, kritiško pero za mlado kuratorico ali kritičarko pa Lara Mejač.
še novic