Kvaliteta zraka v Ljubljani, delavnica z Mladimi zmaji Šiška

MoTA, 11. avgust ― MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti v evropskem projektu Transition to 8 – TT8, ki se ukvarja z razvijanjem inovativnih umetniških pristopov v povezavi s tehnologijo kot odziv na globalno okoljsko krizo. Postavlja temelje za širšo vlogo umetnosti v družbi, pri čemer se ustvarjalnost uporablja za spodbujanje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v skladu z […]
Alenka Jensterle Doležal prejemnica pesniške nagrade kresnice

Alenka Jensterle Doležal prejemnica pesniške nagrade kresnice

Misli, 11. avgust ― Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Kot piše v utemeljitvi, zbirka s svojo vsebinsko večplastnostjo izstopa kot ena najbolj celovitih pesniških pripovedi o ženski, materinski in pesniški izkušnji v sodobni slovenski poeziji.
Literatura v gluhih časih

Literatura v gluhih časih

Airbeletrina, 11. avgust ― Pred dnevi mi je pisateljski kolega povedal, da je vse bolj prepričan, da mora pisati z esejističnim jezikom. Objavil je že več nagrajenih pesniških zbirk, njegov zadnji roman – sicer žanrsko premešan – se brezkompromisno loteva »leve politične scene«. Ob resni analizi pa razkriva tudi določeno ranljivost, kar me je utrdilo v prepričanju, da pisatelj suvereno obvladuje vse žanre. Njegovo pomikanje proti »realnosti« in odločitev za »eksplicitni jezik« se mi tako zdi bolj izraz širšega odnosa do literature. Seveda je vedno mogoče reči, da je literatura tista, ki redefinira svoj odnos do »gluhega časa«, kot zapiše Drago Jančar v naslovnem eseju Zakaj pisati? v istoimenski zbirki (Slovenska matica, 2024), in se sama odloči, s kakšnim ustvarjalnim zagonom se bo polotila časa, v katerem prebiva. Hkrati tudi ne mislim, da je kolega tistega popoldneva, ko se je v prostor tihotapila blaga julijska svetloba, ob odprtem oknu za njegovim hrbtom sem po dolgem in napornem obdobju spet imela občutek, da se nahajam v pravem času in prostoru, skušal povedati, da se je čas, ko je umetniško ustvarjanje v smislu družbene kritike lahko posegalo v družbeno realnost, nekako iztekel. Seveda je vedno mogoče reči, da je literatura tista, ki redefinira svoj odnos do »gluhega časa«, kot zapiše Drago Jančar v naslovnem eseju Zakaj pisati? v istoimenski zbirki, in se sama odloči, s kakšnim ustvarjalnim zagonom se bo polotila časa, v katerem prebiva. Kolega je eden izmed redkih prekarcev, ki piše z erosom in ki ga ustvarjalni izzivi »z estetskimi razsežnostmi« še zanimajo, le da se njegovo prepoznanje, kako živimo v ubožnih časih in tudi to, da se literatura kljub mnoštvu literarnih nagrad, ki nekatere bolj, druge manj omledno odzvanjajo v medijskem prostoru, nahaja na margini in je potisnjena na družbeno obrobje, zdi nekako razorožujoče. In da si mora, onkraj premišljevanja, vsak ustvarjalec ali ustvarjalka v življenjski krivulji odgovoriti na vprašanje, kako naprej, in predvsem
Cerknica 1968/69 – 2. razred

Cerknica 1968/69 – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 11. avgust ― Osnovna šola Cerknica, šolsko leto 1968/69, razredničarka Stanka Knez in učenci 2.a razreda. Le kaj drži v roki Bojan? Ko na hitro pogledaš je videti, kot odprta zadrga. Vendar je prenizko. Luft v koraku tudi ni. Nekakšen obesek, mogoče za ključe. Zgolj slučajno v roki ali premišljeno? Kot da bi vedel, da bo to nekomu padlo […]
V Londonu na ogled manj znane fotografije Paula McCartneyja

V Londonu na ogled manj znane fotografije Paula McCartneyja

Misli, 11. avgust ― V londonski galeriji Gagosian bodo konec avgusta odprli razstavo Paul McCartney: Rearview Mirror: Liverpool-London-Paris z več kot 30 fotografijami, ki jih je glasbenik posnel v času še pred svetovnim uspehom Beatlov. Fotografije je posnel leta 1963 po izidu prvega albuma skupine Please Please Me in leta 1964, ko je zasedba odpotovala v ZDA.
še novic