Dan Afrike v Slovenskem etnografskem muzeju

Dan Afrike v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 25. april ― Vabljeni na pester program ob Dnevu Afrike v SEM – vsi dogodki so brezplačni! PROGRAM Četrtek, 15. maj, 17.00-20.00 Bogolan, tradicionalna zahodnoafriška tehnika barvanja blaga  Delavnica za odrasle Prijazno vabljeni na delavnico, namenjeno spoznavanju tradicionalne zahodnoafriške tehnike barvanja blaga bogolan. Gre za tehniko barvanja z naravnimi barvami na bombažno tkanino, na katero se rišejo tradicionalni, živalski ali človeški, motivi. Na delavnici bomo spoznali načine barvanja blaga s tehniko bogolan ter se preizkusili v risanju različnih motivov na blago, predstavljena pa bo tudi tradicionalna zahodnoafriška tehnika tkanja na zelo majhne statve. Delavnico bo vodila umetnica iz Burkine Faso Adiarra Traore, ki ima večletne izkušnje v tkanju in barvanju blaga. Pri barvanju blaga uporablja raznolike tehnike, med njimi je tudi tehnika bogolan. Adiarra Traore v Burkina Fasu vodi tudi delavnice za mlade ženske, ki se želijo naučiti tako tkanja kot tehnik barvanja. Med delavnico bo udeležence po afriškem delu stalne razstave Med naravo in kulturo popeljal dr. Marko Frelih. Delavnica bo potekala v francoskem jeziku s prevodom v slovenščino. Število mest je omejeno, potrebna je prijava na: blagajna@etno-muzej.si.  Delavnico organizira Društvo Humanitas v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v okviru Dneva Afrike, dogodka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. Četrtek, 15. maj, 18.00-18.45 Rdeča nit: Čudežni lonček in govoreči stolček  Pripovedovanje pravljic za otroke, 4+ Na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah nas bodo popeljale afriške pravljice od Sudana do Gane, ki jih bomo pripovedovali ob bobnu ljudstva Ašanti na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Pripovedovali bomo o Ahmedu, ki je razumel govorico živali, o tem, kaj je ušpičil pajek Anansi in kaj se je zgodilo, ko so predmeti spregovorili.  Pripovedovalke: Nina Dečko, Jitske Hartmans in Katarina Nahtigal. Sobota, 17. maj, 11.00-13.00 Bogolan, tradic
Ljubljanski vojni vrtovi

Ljubljanski vojni vrtovi

MNZS, 25. april ― Draginja in pomanjkanje živil sta že pred začetkom druge svetovne vojne slovensko prebivalstvo prisilila k varčevanju in skromnejši prehrani, po začetku vojne pa se je stanje znatno poslabšalo. Še posebej so bila ranljiva mesta, saj veliko meščanov ni imela možnosti pridelave hrane. Mestne oblasti v Ljubljani so med zainteresirane male obdelovalce razdelile mnogo mestne zemlje, […]
AirBelerinin podkast: območje lagodja z Ervinom Hladnikom Milharčičem

AirBelerinin podkast: območje lagodja z Ervinom Hladnikom Milharčičem

Airbeletrina, 25. april ― Serhij Žadan: Internat (Beletrina, 2024, prevod Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier) »Internat je fantastično napisana zgodba o vojni, in to takšna, da o vojni skorajda nič ne reče,« je o romanu Serhija Žadana v Airbeletrininem podkastu Območje lagodja povedal tokratni sogovornik Ervin Hladnik Milharčič. Novinar časopisa Dnevnik, publicist, prevajalec, avtor in vojni dopisnik nas je vodil skozi knjigo, za katero pravi, da je ni več izpustil, potem ko jo je vzel v roke. Zgodba Internata sledi učitelju ukrajinščine Paši, ki se v treh dneh prebija skozi nevarno, vojno območje, da bi iz internata rešil nečaka Sašo. Mesto so ravnokar zavzeli »oni drugi«, medtem ko območje Postaje, kjer živi, držijo »naši«. Žadan mojstrsko prikaže vojno, a ne z eksplicitnimi prizori nasilja, temveč jo govori skozi »poglede, pripombe, drobnarije«, skozi tesnobo, ki jo kažejo obrazi in njihova »zgrbljena telesa«. V romanu ni moralističnih sodb; Žadan do svojih junakov očitno goji veliko spoštovanje,  opisuje jih kot ljudi v položajih, nad katerimi nimajo nadzora. Paša sam sprva vztraja, da je »vedno na nikogaršnji strani«, a ga dejanja prisilijo k opredelitvi. Podobno kot romaneskne osebe se odločajo tudi ljudje, ko se znajdejo ujeti pot pokrovom vojne. Vztrajanje pri normalnosti sredi kaosa – pa najsi bodo to obiski literarnih večerov ali čiščenje ulic po bombardiranju – kaže na moč človeškega duha in identitete, ki je za Ukrajince, kot poudarja naš tokratni sogovornik, postala stvar »politične izbire«. Ervin Hladnik Milharčič, ki Ukrajino dobro pozna tudi s terena, je za Žadanova literarna dela izvedel leta 2022 v Kijevu. Izkazalo pa se je, da je poznal njegovo glasbo: »On je punkrocker, ima bend Žadan in psi.  Na odru ustvarjajo neznosen hrup. To je pošastna glasba … in je v popolnem nasprotju s tem, kar dela kot pisatelj in pesnik, ko je prav subtilno poetičen.« Serhij Žadan (1974) je eden ključnih glasov sodobne ukrajinske literature – pisatelj, pesnik, prevajalec,
Vprašanja strasti

Vprašanja strasti

SiGledal, 25. april ― Drama SNG Maribor, Po motivih Jeana Racina, Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur: FEDRA, režija Livija Pandur, premiera 25. april 2025.
Slovenija 1941/45 – Gojmir Pipenbacher – Gojko

Slovenija 1941/45 – Gojmir Pipenbacher – Gojko

Stare slike (Cerknica), 25. april ― Gojmir Pipenbacher – Gojko Organizator partizanske fotoreporterske službe in partizanski fotograf O Gojku Pipenbacherju in njegovi življenjski poti ni bilo napisano skorajda ničesar. Znano je bilo, da je pred drugo svetovno vojno deloval v Fotoklubu Ljubljana in da je bil sposoben ljubiteljski fotograf. Nekdo mi je povedal, da ob cesti na Vrhovce živi njegova žena […]
ANA SLUGA: POZABLJENI POGOVORI

ANA SLUGA: POZABLJENI POGOVORI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. april ― Ana Sluga je vizualna umetnica, ki deluje v glavnem kot slikarka, ustvarja pa tudi na področju videa in fotografije. Njeno slikarstvo se napaja iz tokov druge polovice 20. stoletja, predvsem poparta, kar izkazuje z značilno ploskovno formo, jasno obrisno risbo in večinoma čistimi barvami, poenostavljanjem in sintetiziranjem realnih oblik, približanimi izrezi, vključevanjem vzorcev in znakov ter uporabo pripomočkov splošne rabe, kot so spreji in za umetnico specifični soboslikarski valjčki. Popartistična forma ima subjektivno obarvano vsebinsko strukturo, saj umetnica v svojih delih raziskuje vprašanja, povezana z identiteto, osebno zgodovino, družinsko arheologijo, socialnimi razmerji in vsakdanjimi situacijami, skozi to subjektivno kukalo pa pogosto odpira vpogled v splošna družbena stanja in probleme. K obravnavanim vprašanjem običajno pristopi s humorjem in (samo)ironijo, zato njena dela kljub resni tematiki na splošno preveva sproščenost, živahnost in svetloba. Na razstavi umetnica predstavlja svoje najnovejše slike, izbrana dela na papirju iz cikla Pasivni torzo in serijo grafik, ki je nastala v grafičnem ateljeju Hiše kulture. Gre za reprezentativna dela iz ciklusa, ki ga umetnica ustvarja v zadnjem času, od leta 2021 dalje. V teh delih zavzema osrednje mesto ženska figura. Postavljena je pred nevtralno ozadje, ki je monokromno ali prekrito z vzorci, narejenimi s soboslikarskimi valjčki. Odeta je v oblačila in obdana s predmeti v nelogičnih in časovno neskladnih sestavih, kar še dodatno poudarja naslikani kolaž, ki mestoma prekriva figuro. Njen obraz nikoli ni izrisan, zato pa komunicira s kretnjami in držo telesa. Očitno je ujeta sredi nekega opravila ali situacije, ki spričo vrzeli in nekonsistence v pripovedi ostaja nejasna. V skladu z navedenim slike preveva vzdušje, kjer se reminiscence na neko nedoločno, nostalgično in domačno preteklost spletajo z referencami na urbano sodobnost, kar še dodatno pripomore k pomenski razvezanosti in razdrobljenosti podobe
Rezultati literarno-likovnega natečaja NMK

Rezultati literarno-likovnega natečaja NMK

Sodobnost, 24. april ― Mladi bralci so pridno poprijeli za pisala in počesali čopiče, saj ste nas presenetil z lepim številom odličnih likovnih in besednih stvaritev. Po dolgih urah prebiranja, ogledovanja in primerjanja smo prišli do letošnjih zmagovalcev:   I. stopnja: vrtec, 1. razred   Knjiga: Alberto Lot: Ujel sem škrata. Ilustriral Alberto Lot. Prevedel Vasja Bratina. NASLOV LIKOVNEGA IZDELKA: Jaz, škrat in Anžej na počitnicah. ali Knjiga: Vane Kosturanov: Deklica in mesto. Ilustriral Vane Kosturanov. Prevedel Aleš Mustar. NASLOV LIKOVNEGA IZDELKA: Deklica odkriva lepote narave.   Tule je imela žirija še posebej težko nalogo, saj bi z prekrasnimi izdelki otrok brez težav opremili veliko galerijo, a nazadnje smo vendarle sprejeli odločitev: Nagrajenci: 1. Učenci in učenke 1. razreda OŠ Sostro pod mentorstvom Jana Gačnika, ki so svoje imenitne likovne izdelke v batik tehniki ustvarjali pod naslovom Jaz, škrat in Anžej na počitnicah. Likovni izdelki so žirijo prepričali s prekrasnim izborom barv in uporabo zanimive slikarske tehnike, pri kateri se sliko najprej ustvari z voščenkami, potem se papir zmečka, ga pomoči v tempera barvo in zlika. Rezultat je čudovit, kot se lahko prepričate na fotografiji enega primerka umetnine, ki se nahaja levo spodaj. 2. Ronja Radović, Hana Kolar in Nola Papp iz 1. razreda OŠ Maksa Durjave Maribor, ki so po mentorstvom Tadeje Tomažič ustvarile čudovite umetnine na temo knjige Deklica in mesto. Žirijo je navdušil izrazit kontrast med sivino mesta in lepotami narava, ki jih deklica odkrije in z njimi polepša svoje mesto. Slednje je zdaj polno mavričnih barv, barv, metuljev in razigranega ptičjega petja.   Nagrajencem in njihovim mentoricam iskreno čestitamo za odlično ustvarjalno delo! II. stopnja: 2. razred   Knjiga: Federico Apel: Kaj bo zakuhal krokodil? Ilustriral Federico Apel. Prevedla Dušanka Zabukovec. NASLOV SPISA: Krokodila sem zalotil/-a, ko m

Otvoritev mikro muzeja Centra Noordung

CTK, 24. april ― Vabimo vas na otvoritev mikro muzeja, posvečenega pionirju vesoljske tehnologije Hermanu Potočniku Noordungu. Gre za potujočo razstavo, ki obiskovalcem ponuja vpogled v njegovo življenje, delo ter vizijo prihodnosti vesoljskih raziskav. Obenem predstavlja tudi izbrane vsebine Centra Noordung, ki na sodoben način združuje znanost, umetnost in tehnologijo. Dogodek je v okviru Meseca občanske znanosti, ki poteka […]

Majski salon 25 – Mehka moč

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 24. april ― 𝗡𝗔𝗣𝗢𝗩𝗘𝗗𝗨𝗝𝗘𝗠𝗢: 𝗠𝗮𝗷𝘀𝗸𝗶 𝘀𝗮𝗹𝗼𝗻 𝟮𝟬𝟮𝟱: 𝙈𝙚𝙝𝙠𝙖 𝙢𝙤𝙘̌ 𝗣𝘁𝘂𝗷𝘀𝗸𝗶 𝗴𝗿𝗮𝗱, 𝗠𝗶𝗵𝗲𝗹𝗶𝗰̌𝗲𝘃𝗮 𝗴𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗮, 𝗚𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗮 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮 𝗣𝘁𝘂𝗷, 𝟭𝟱. 𝟱.-𝟲. 𝟳. 𝟮𝟬𝟮𝟱 Letošnji Majski salon zastavlja vprašanje o tem, kaj je vloga umetnic in umetnikov danes? Umetnost je pogosto v službi politike, v najširšem pomenu besede, kot oblika mehke moči za vzpostavitev in reprodukcijo nacionalne identitete in drugih ideologij, hkrati […]

Kultura ne sme ostati brez glasu: ključni trenutek za prihodnost evropskega kulturnega proračuna

Asociacija, 24. april ― Evropska komisija je začela javno posvetovanje o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Gre za ključno priložnost, da kulturni sektor vpliva na dolgoročne odločitve glede proračuna EU – in torej tudi na prihodnost financiranja kulture. Kot člani mreže Culture Action Europe (CAE), v Asociaciji pozivamo, da se proračun za kulturo v prihodnjem večletnem … Preberi več o Kultura ne sme ostati brez glasu: ključni trenutek za prihodnost evropskega kulturnega proračuna
še novic