Center in Galerija P74, 11. september ― Foto: Arhiv Galerije P74 Četrtek, 18. 9. 2025, 20.00 Goethe-Institut Beograd, Biblioteka, Beograd „Menjačnica“ Gallery, Knez Mihailova 50, 11000 Beograd, Srbija _____ Sodelujejo: Tadej Pogačar, umetnik in ustanovitelj galerija Miško Šuvaković, teoretik umetnosti Selman Trtovac, Goethe Institut v Beogradu V okviru nove izdaje Umetniške kavarne predstavljamo Galerijo P74 in njen razvoj skozi desetletja. V pogovoru s Tadejem Pogačarjem in Miškom Šuvakovićem bomo kontekstualizirali delo galerije in njene posebnosti. Sodobna umetnost je v devetdesetih letih v Sloveniji doživela preporod in mednarodno priznanje. V sredini in drugi polovici devetdesetih so nastale številne nevladne organizacije, kot so Kapelica (1995), Alkatraz (1996/1997), Galerija P74 (1997). Slovenski umetniki so bili vabljeni na Manifesto (1996), Documento X (1997), Muenster (1997), After the Wall (1999). Poleg velikih organizacij so pomembno vlogo odigrale tudi male, neodvisne organizacije. One so bližje vsakodnevnemu življenju, poznajo njegovo naravo in zahteve. So spontane in fleksibilne. Male organizacije niso del tiste umetniške skupnosti, ki je obsedena z znanjem, močjo in velikostjo. Galerija P74 je nastala kot prostor, ki ga vodi umetnik (artist run space), ustanovil pa ga je Tadej Pogačar. Galerija je ponudila nov tip diskurzivnega razstavnega prostora, ki je razstavam dodal raziskovanje in s tem sporočil, da je to nekaj več kot zgolj prostor za obešanje umetniških del. Galerija P74 je odigrala pomembno vlogo producenta pri pomembnih mednarodnih umetniških dogodkih, kot so bili 49. bienale v Benetkah (2001), 27. bienale v Sao Paulu (2006), 10. istanbulski bienale (2007) in Manifeste 9 (2012).  V Ljubljani so prvič samostojno razstavili dela Gorana Trbuljaka (2004), Sanje Iveković (2006), Dalibora Martinisa (2007), Hito Steyerl (2009), Antonija Muntadasa, Grupe 143, platforme Provisional SALTA Ensemble idr. Leta 2003 je

Airbeletrina, 11. september ― Maribor je v torek žarel v vsej svoji pesniški lepoti. Kako ne bi, saj so ob 80-letnici Andreja Brvarja vidnejše mariborske kulturne institucije na pobudo Darke Tancer-Kajnih pripravile pesniški sprehod in zvečer še predstavitev knjige, jubilejne izdaje Zgodba, ki se je morala zgoditi (Založba Pivec, 2025). Ob pesnikovem jubileju je pri Pivcu izšla Zgodba, ki se je morala zgoditi – družinska saga o usodi pesnikovih staršev. »Nič ni naključno,« je bilo večkrat slišati tako samega jubilanta Andreja Brvarja, ki je 8. avgusta dopolnil 80 let, kakor tudi vodjo in vodnico Darko Tancer-Kajnih po Mariborski transverzali žive pesmi, ki se je začela v Umetnostni galeriji Maribor z nagovorom Milene Pivec, odgovorne urednice Založbe Pivec. Ob vodstvu kuratorke Brede Kolar Sluga smo bili povabljeni v čas spoznanja in pozneje plodnega prijateljevanja in seveda sodelovanja med Brvarjem in Zmagom Jerajem (1937–2015). Kaj lahko povzroči slika Pes in kaj se je vse dogajalo potem, smo spoznavali ob živih, zabavnih spominih, vezanih na prepletanje velikih prijateljev, ki sta skupaj ustvarila pesniško zbirko in slikanico Mala odiseja, za katero sta dobila Kajuhovo nagrado. Poudarili so tudi, da sta oba Prešernova nagrajenca. Plod sodelovanja med pesnikom Andrejem Brvarjem in likovnim umetnikom Zmagom Jerajem, ki je prispeval risbe, gvaše in fotografije: Mala odiseja (Partizanska knjiga, 1988). Prva postaja sprehoda je vezana tudi na Brvarjevo veliko ljubezen do likovne umetnosti. V času gimnazije je celo kolebal, ali naj gre študirat slikarstvo in književnost. Zmagala je odločitev za slednjo, tako da je po koncu študija diplomiral iz komparativistike in italijanščine. Ob pesmi Septembrski veter, ki jo je interpretiral igralec Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Vladimir Vlaškalić, smo lahko stopili v žive slike in podobe izbrane poezije. Pot se je nadaljevala v Univerzitetni knjižnici Maribor, prav tako pomembni postaji Brvarjevega ži