Airbeletrina,
26. oktober
―
So časi in konteksti, ko je treba biti potrpežljiv in nežen, in taki, ko je treba biti militanten. Ko gre za človekove pravice, ni prostora za debato. To je temeljno izhodišče King Kong teorije, prebojnega in kontroverznega dela iz leta 2006, v katerem Virginie Despentes brezkompromisno naslavlja vprašanja spola, nasilja, oblasti in družbe. Dve desetletji kasneje, ko globalna politika ponovno postavlja pod vprašaj mnoge pravice, ki smo jih še nedavno imeli za samoumevne, smo po zaslugi Jedrt Maležič končno dobili tudi slovenski prevod; na sceno tako prihaja kot svež piš gverilskega vetra – takšen, kot ga Despentes vnaša v vse, česar se loti. Dovolj otopelosti, čas je za boj!
In Despentes se bojuje; predvsem tako, da se z vso glasnostjo loti tistega, o čemer se običajno ne govori. Slabih 150 strani dolgo delo uvede nekakšen feministični manifest – predstavljajte si srednjeveškega klicarja v obliki jezne feministke –, sledijo pa poglavja o različnih vidikih družbe, ki jih Despentes obravnava skozi položaj ženske. Vsako izmed njih uvede s citatom enega vélikih imen feminizma: začne in zaključi s soimenjakinjo Virginio Woolf, vmes pa svojo misel razvija v dialogu z Angelo Davis, Gail Pheterson, Annie Sprinkle in Simone de Beauvoir. Četudi delo analizira različne vidike sodobne družbe, pa največ prostora brez dvoma posveti sveti trojici družbenih tabujev: t. i. promiskuitetnosti, prostituciji in pornografiji.
Te na videz različne teme med sabo povezuje predvsem poskus predrugačenja družbenega pogleda na žensko(st) kot tako: kako naj bi izgledala, kako naj bi se vedla, kaj naj bi jo zanimalo – kar v praksi pomeni ločitev ženskega subjekta od patriarhalnega konteksta. Z naslavljanjem oz. zavračanjem potencialne obtožbe, da njena frustracija izhaja zgolj iz tega, da sama ni »huda bejba«, ustvarja prostor za obstoj, neodvisen od moškega. »Sama sem kot punca prej King Kong kot Kate Moss,« zapiše. »Sem tiste vrste ženska, s katero se ne poro