Sodobnost,
28. april
―
Leena Krohn
Hotel Sapiens in druge iracionalne pripovedi
Varuhi in varovani
Stanovalci hiši pravijo hotel Sapiens, ampak seveda to ni noben hotel. Nekoč – tega je gotovo že dolgo – je bila to javna zgradba, čeprav nihče ne ve zagotovo, v kakšne namene so jo uporabljali. Nekateri so slišali praviti, da so bili v njej prostori občinske uprave, drugi so prepričani, da je bila v njej klinika za pljučne bolezni oziroma občinska psihiatrična bolnišnica. Zgradba je dolgo samevala, zdaj pa je tu zatočišče in pribežališče za ljudi. No, nedvomno ima nekaj stanovalcev omračen um, tak je na primer nekdanji diplomirani terapevt, tako da bi na neki način lahko trdili, da je hotel Sapiens še vedno norišnica. Ker so se stanovalci prisiljeni učiti po urniku in skrivnem učnem načrtu Varuhov, če to želijo ali ne, je zgradba tudi izobraževalni zavod. Pa tudi muzej, kajpada, saj smo vsi eksponati iz preteklosti, in dom starejših občanov, ker so številni stanovalci že precej v letih. Hotel Sapiens je begunsko taborišče in evakuacijsko zbirno mesto, ker tisti, ki so se sem zatekli ali so jih sem pripeljali, bežijo pred svetom, v katerega se morda nikoli več ne bodo mogli vrniti.
To zgradbo uporabljajo tudi kot bolnišnico in inštitut za raziskave v medicini, ker njene stanovalce proučujejo, kot bi trpeli za redkimi oblikami bolezni. Sicer pa smo res prenašalci nevarne, neozdravljive bolezni – bolezni po imenu človeštvo.
Poleg tega je hotel Sapiens tudi zapor in kazenski zavod, pa ne samo zato, ker so tu med drugim nastanjeni nekdanji kriminalci, ampak zato, ker smo vsi zaporniki in vsem nam očitajo, da smo zagrešili kaznivo dejanje. Sploh ni treba vprašati, zakaj smo kaznovani. Naša bolezen, naše skupno kronično obolenje, je tudi naš zločin.
Tako rekoč vsaka namembnost poslopja, ki se je lahko domislite, res ustreza hotelu Sapiens. Zgradba je s svojimi merami na pogled prijetna, toda dolga desetletja so na njej pustila sledi. Fasadni omet se kruši, strešno kr
