Knjižni sejem v Frankfurtu brez nobelovca in s pozivom k dialogu

Knjižni sejem v Frankfurtu brez nobelovca in s pozivom k dialogu

Misli, 14. oktober ― V Frankfurtu bodo danes zvečer odprli mednarodni knjižni sejem. Največja tovrstna prireditev na svetu bo letos minila brez aktualnega Nobelovega nagrajenca za literaturo Laszla Krasznahorkaija, ki je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Še pred začetkom pa so pozvali k dialogu in povezovanju v času konfliktov.
Partizanska fotografija 1941-1945

Partizanska fotografija 1941-1945

Muzej novejše zgodovine Celje, 14. oktober ― V torek, 21. oktobra 2025, ob 18. uri vas vabimo v Fotohišo Pelikan na Razlagovi 5 v Celju na predavanje Katarine Jurjavčič (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije) Partizanska fotografija 1941-1945: od samopobudništva do organiziranega delovanja.   Fotografska dejavnost je v prvih letih druge svetovne vojne v Sloveniji delovala pod pravili konspiracije, previdnega tajnega delovanja po osnovnem načelu: »Vsak naj ve samo to, kar mora vedeti!« V začetku leta 1944 se je pojavila zahteva po usmerjenem, v dveh Fotosekcijah organiziranem nastajanju fotografij partizanskih fotoreporterjev. Fotografije so začele organizirano nastajati v okviru propagandne dejavnosti Fotosekcije Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in POS) ter Fotosekcije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Želena in zahtevana motivika na fotografijah bo na predavanju predstavljena prek temeljnih in že ikoničnih fotografij druge svetovne vojne.  Ob tem bodo osvetljena tudi ozadja njihovega nastanka ter predstavljeni najpomembnejši avtorji, ki so s svojim delom prispevali k oblikovanju vizualne podobe slovenskega partizanskega odporniškega gibanja. Prijazno vabljeni. Vstop prost. The post Partizanska fotografija 1941-1945 appeared first on MNZC.

Slovenci.si, 14. oktober ― Ob pomembnem jubileju, dvajsetih letih od ustanovitve društva, so člani organizirali slavnostno prireditev, v kateri so prisotni uživali. Naša mala članica Olga Džaković nam je v slovenščini recitirala pesem "Prijateljstvo".   Tone Pavček. Predstavili smo Bilten o delu našega društva, v katerem …Nadaljuj branje→

30. urica poezije

Knjižnica Postojna, 14. oktober ― V četrtek ob 17. uri vas vabimo na 30. urico poezije, ki bo v knjižnici v Pivki. Srečko Likar bo prebiral izreke slavnih, za glasbo pa bo poskrbel duo Avsec. Vsi obiskovalci bodo prejeli darilce dobrodošlice in kozarček pijače.
FSF Portorož letos s 101 filmom

FSF Portorož letos s 101 filmom

Misli, 14. oktober ― Festival slovenskega filma (FSF) Portorož bo v 28. izdaji potekal od 21. do 26. oktobra. Tudi letos bo ponudil pregled izbrane slovenske filmske produkcije igranih, dokumentarnih in animiranih filmov vseh dolžin. Skupaj bodo prikazali 101 film. Strokovni program bo tudi letos ponudil niz pogovorov, predstavitev in delavnic.
Dan odprtih vrat

Dan odprtih vrat

CTK, 14. oktober ― Ste si kdaj želeli pilotirati letalo? Vas zanima izposoja 3D tiskalnika ali brezplačni tečaji šivanja? Morda pa bi radi sodelovali pri raziskavah, čeprav niste profesionalni znanstvenik? Ste profesionalni znanstvenik, ampak potrebujete podporo pri izpolnjevanju zahtev financerjev? Ali študent, ki išče gradivo za svoje seminarske in diplomske naloge? Pri nas najdejo svoj kotiček tudi mladi in […]
Moja brazgotina, moje življenje

Moja brazgotina, moje življenje

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. oktober ― Pod tem naslovom je v ponedeljek potekala okrogla miza članov Slovenskega društva Transplant. Na okrogli mizi so sodelovali trije prejemniki organov in upokojena zdravnica Danica Avsec, direktorica zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-Transplant, sicer pa zaslužna za razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji.  Prejemniki so predstavili vsak svoj vidik najprej spopadanja z boleznijo in nato soočenja z edino rešitvijo – transplantacijo organa. Pri tem so tako prejemniki kot zdravnica izpostavili pomen podpore bližnjih, družine, do zaupanja ter sodelovanja z zdravniki in vsem medicinskim osebjem. Sicer pa je darovanje organov še vedno tema, ki pri nekaterih ljudeh vzbuja nelagodje in morda celo strah. Ko se razmišlja, ali postati darovalec ali ne, je namreč neizogibno pomisliti tudi na lastno minljivost. A darovanje organov lahko reši ne le eno, ampak celo več življenj. Pomembno je vedeti, da se kot darovalec lahko opredeli čisto vsak.  Moja brazgotina, moje življenje je fotografska razstava Mirana Juršiča, ki v ospredje ne postavlja golega telesa, ampak brazgotino, ki je ostala po operaciji. Razstava je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na ogled do konca oktobra. (ns)
Al Pacino o Diane Keaton

Al Pacino o Diane Keaton

Airbeletrina, 14. oktober ― Ob smrti Diane Keaton (1946–2025) se vrstijo fotografije in kadri iz nepozabnih filmov, v katerih ameriška igralka živi naprej. Bila je »neskončno inteligentna in tako lepa«, pravi  Francis Ford Coppola, režiser kultne trilogije Boter, v kateri je igrala najprej zaročenko, zatem ženo in na koncu še nekdanjo ženo glavnega lika, mafijskega šefa Michaela Corleoneja. Al Pacino, njen filmski mož, soigralec in še veliko več, se drage Diane spominja na več straneh avtobiografije Sonny Boy, lani izdane pri Penguinu, letos pa v prevodu Jureta Šešeta še v zbirki Žametna Beletrina. Naj se nam Diane Keaton spet nasmehne iz igralčevih spominov … *** Knjiga Boter je požela velik uspeh, zato so vsi govorili o njej in veselo pričakovali film, ki naj bi ga začeli snemati. Še pred poskusnim snemanjem me je Francis odpeljal k nekemu brivcu v San Franciscu, saj je hotel, da ima Michael pristno pričesko iz 40. let dvajsetega stoletja. Brivec je slišal, da snemamo film, in ko je to dojel, je stopil korak nazaj ter se začel tresti. Pozneje smo izvedeli, da je doživel infarkt. Govorilo se je tudi, da je pri filmu veliko zakulisnega dogajanja. Vodilni delavci Paramounta so bili besni drug na drugega in spuščali so se v žolčne prepire. Napetost je bilo mogoče čutiti vsepovsod, zato sem si po zenovsko rekel, da bo minilo tudi to: Posveti se liku. Kaj se dogaja v prizoru? Kam greš? Od kod si prišel? Zakaj si tukaj? Roman Boter je napisal ameriški pisatelj italijanskega rodu Mario Puzo (1920–1999), prevedel ga je Mirko Napast, po uspehu prvih dveh filmskih Botrov pa leta 1975 izdala koprska Lipa. Naslovnico knjige, ki jo je opremil Slobodan Cankar, seveda krasi Marlon Brando kot Vito Corleone. (Fotografija: Andraž Gombač) Nekaj dni sem na poskusnih snemanjih nosil zgodnjo različico Michaelove vojaške uniforme, na obrazu pa poklapan izraz. Takšnega sem imel že od nekdaj. Najbrž je šlo za krinko, ki sem jo prenašal naokrog in mi je pomagala prebroditi vse. Reči pa mora
ZAKLJUČNA PRIREDITEV POČITNIŠKEGA BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

ZAKLJUČNA PRIREDITEV POČITNIŠKEGA BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. oktober ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je tudi letos, že petič zapored, pridružila vseslovenskemu BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt, namenjen otrokom med šestim in dvanajstim letom starosti, je med mladimi bralci in njihovimi starši znova naletel na izjemen odziv. Udeleženci so med počitnicami brali 30 dni, v katerih so vsak dan brali vsaj 30 minut. Prebrano so vpisovali v bralne sezname, starši pa so s podpisom potrdili njihovo vztrajnost. V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in njenih krajevnih knjižnicah je projekt letos uspešno zaključilo neverjetnih 355 mladih bralcev. Že tretje leto zapored se je knjižnica pridružila tudi projektu NajPoletavci, namenjenemu mladim med trinajstim in šestnajstim letom starosti. Za sodelovanje so morali prebrati vsaj tri knjige in o njih zapisati svoje misli. Prejeli smo 93 pravilno izpolnjenih seznamov, kar kaže, da so tudi najstniki bralno spodbudo vzeli resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Darja Kolar, koordinatorka projekta v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, je povedala: »Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. To je za njih tudi največja nagrada.« Zaključno srečanje je bilo zaradi izjemnih 448 sodelujočih mladih bralcev razdeljeno v tri kinopredstave. Prvi dve zaključni prireditvi je knjižnica obogatila s projekcijo animiranega filma Angelo v čarobnem gozdu, pri zadnji pa so si ogledali akcijsko
1950 Postojna – Urni mehanizem mehaničnega ražnja

1950 Postojna – Urni mehanizem mehaničnega ražnja

Stare slike (Cerknica), 14. oktober ― »Mehanični stroj za pečenje na ražnju« iz 17. stoletja je bil do leta 2012 v Predjamskem gradu. Razstavljen je bil na ognjišču, najpomembnejšem delu grajske kuhinje. Skoraj šestdeset let niso vedeli, da je to tehnično domiselno izdelana naprava, ki jo poganja urni mehanizem. Zaradi 90-odstotne vlage v prostoru, novih zunanjih poškodb in novih spoznanj je […]
še novic