LGL sezono pričenja s premiero uprizoritve Snežna kraljica

LGL sezono pričenja s premiero uprizoritve Snežna kraljica

Misli, 4. september ― V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) bodo novo sezono nocoj odprli z uprizoritvijo pravljice Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica v postavitvi režiserke Yulie Kristoforove. Dramska uprizoritev, ki je namenjena otrokom od šestega leta starosti, velja za poetično odo rojstvu ljubezni, srčni toplini in medsebojni povezanosti.
Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Airbeletrina, 4. september ― Najprej se je zdelo, da bodo odgovori kratki in jedrnati. Za seboj je imela šest ur vožnje in bila je vidno utrujena. V Slovenijo je Tanja Maljarčuk (1983) prišla predstavit roman Biografija naključnega čudesa (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki, 2024), ki je v prevodu Primoža Lubeja in Janje Vollmaier Lubej, avtorice tudi krasnega spremnega zapisa, izšel v slovenščini. Ukrajinska pisateljica in esejistka je končala študij filologije na Prikarpatski državni univerzi Vasila Stefanika, poimenovani po ukrajinskem modernističnem pisatelju in političnem aktivistu. Po študiju je delovala kot novinarka ukrajinske televizije. Piše prozo in eseje, njena literatura je prevedena v številne jezike. Živi na Dunaju in je kolumnistka za spletno izdajo nemških časopisov Deutsche Welle in Die Zeit Online. V avtoričinem romanesknem prvencu Adolfov finale ali vrtnica za Lizo (2004) so prisotne teme nesrečne ljubezni, družinskega nerazumevanja, boja za ljubezen in svobodo. Za zgodbo Ženska in njena riba, prevedeno tudi v slovenščino, je prejela vileniški kristal. Leta 2012 je v Ukrajini izšel roman Biografija naključnega čudesa, ki je avtorici prinesel nominacijo za knjigo leta. Kasneje so sledili še drugi pomembni dosežki: roman Zabuttja (Forgottenness, 2016) je prejel nagrado BBC Ukrajina – knjiga leta, leta 2018 pa je za odlomek v nemščini prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. V središču pripovedi romana Biografija naključnega čudesa je Lena, ki živi v San Francisku na zahodu Ukrajine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Umeščenost romana v čas in prostor je tudi simbolna: pripoved se osredotoča na usodo posameznikov in družbe v postosamosvojitvenem obdobju. Značilnosti avtoričinega pisanja so neizprosni komentarji družbenega nasilja, feminizacija revščine, opisi alkoholizma, doma, ki namesto varnosti pogosto predstavlja pekel, odnosa družbe in države do živali in invalidov ter absurdnosti bivanja, prignane do skrajnosti. Tanja Maljarčuk (Fotograf
1879 Logatec – Železniška postaja

1879 Logatec – Železniška postaja

Stare slike (Cerknica), 4. september ― Železniška postaja Logatec iz leta 1879 s pogledom proti Ljubljani. Fotograf je stal na B strani postaje na gričku, kjer je danes elektronapajalna postaja. Ta fotografija naj bi bila prva, ki prikazuje Logatec z železniško postajo in skupaj še z dvema fotografijama tvori panoramo Logatca. Resnici na ljubo je v zelo slabem stanju, a se kljub […]
Vojna zakoncev Rose

Vojna zakoncev Rose

MMC Gledamo, 4. september ― Vojna zakoncev Rose, nihilistična satira o najbolj necivilizirani ločitvi v zgodovini človeštva, je dobila priredbo, ki zajadra predaleč v smer grenkosladke romantične komedije – kot da so se ustvarjalci ustrašili pravega obraza sovraštva med zakoncema.
V Torontu začetek letošnjega 50. filmskega festivala

V Torontu začetek letošnjega 50. filmskega festivala

Misli, 4. september ― V kanadskem Torontu se danes začenja 50. filmski festival, na katerem letos pričakujejo hollywoodske zvezdnike, kot so Russell Crowe, Sydney Sweeney in Daniel Craig. Festival, ki sodi med enega od najprestižnejših in največjih filmskih festivalov na svetu, velja tudi za odskočno desko za oskarje.
Katalog ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

Katalog ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

SEM, 3. september ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž
Šoštanj v dokumentih …

Šoštanj v dokumentih …

ZAC, 3. september ― Na Glavnem trgu v Šoštanju je od 1. septembra do 15. oktobra 2025 na ogled zunanja panojska razstava avtorja dr. Bojana Himmelreicha z naslovom Šoštanj v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Gre za sedmi iz serije projektov z naslovom Arhiv v regiji, ki je tokrat nastal v produkciji in s podporo Občine Šoštanj in Muzeja Velenje. […] The post Šoštanj v dokumentih … first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Minister Logaj in ministrica Vrečko pred začetkom Nacionalnega meseca skupnega branja 2025

Ministrstvo za kulturo, 3. september ― Na mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo 8. septembra, se bo začel letošnji, že osmi Nacionalni mesec skupnega branja. Osrednja tema bo glasno branje in pripovedovanja, s posebnim poudarkom na pomenu vsakodnevnega, vsaj desetminutnega branja. Pobudo podpirata tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za kulturo.

Delovno telo Državnega sveta obravnavalo krovni zakon v kulturi

Ministrstvo za kulturo, 3. september ― Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta je obravnavala in podprla predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Naslednji teden se bo nadaljevala obravnava zakona na delovnih telesih Državnega zbora. Gre za prvo večjo prenovo krovne zakonodaje na področju kulture v zadnjih dvajsetih letih.

Delovno telo Državnega sveta podprlo krovni zakon v kulturi

Ministrstvo za kulturo, 3. september ― Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta je obravnavala in podprla predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Naslednji teden se bo nadaljevala obravnava zakona na delovnih telesih Državnega zbora. Gre za prvo večjo prenovo krovne zakonodaje na področju kulture v zadnjih dvajsetih letih.

ARHITEKT IVAN VURNIK: nekoč in danes, 1884-2024

UGM, 3. september ― Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda.

Obeležitev jubileja Andreja Brvarja

Kamra.si, 3. september ― Mariborske kulturne ustanove in ustvarjalci pripravljamo pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Maribor dva dogodka, posvečena Andreju Brvarju, pesniku in Prešernovemu nagrajencu, ob njegovem 80. rojstnem dnevu in izidu jubilejne izdaje knjige Zgodba, ki se je morala zgoditi Založbe Pivec. Program: Torek, 9. september 2025 11.00 Sprehod s pesnikom in branje poezije Začetek sprehoda bo v Umetnostni galeriji Maribor. 18.00 Sodni stolp Zgodba, ki se je morala zgoditi Pogovor z avtorjem bo usmerjala Darka Tancer-Kajnih. Glasba: Peter Andrej, Bilbi Vljudno vabljeni!

Ministrstvo za kulturo in Center za kreativnost predstavila razpis CzK 2025

Ministrstvo za kulturo, 3. september ― Ministrstvo za kulturo je skupaj z nacionalno platformo Center za kreativnost (CzK) v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje predstavilo javni razpis Spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij – CzK 2025 (JR CzK 25). Gre za pomemben ukrep v okviru evropske kohezijske politike 2024–2028, namenjen krepitvi kulturnega in kreativnega sektorja (KKS).
še novic