Airbeletrina,
9. oktober
―
Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost bo
10. decembra v Stockholmu za »prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti«, prejel 71-letni madžarski pisatelj László Krasznahorkai, je danes oznanila Švedska kraljeva akademija.
Praznujemo tudi v Sloveniji, kjer smo mojstru že pred enajstimi leti podelili nagrado festivala Vilenica. Zatem smo v slovenščini dobili njegov roman Vojna in vojna (Háború és háború, Cankarjeva založba, 2015), knjigo kratke proze Svet gre naprej (Megy a világ, Beletrina, 2020) in roman Satanov tango (Sátántangó, Beletrina, 2023).
O srečanju s pisateljem in z njegovim delom ob veseli novici iz Stockholma danes za AirBeletrino pišejo prevajalka vseh treh knjig Marjanca Mihelič, urednica Satanovega tanga Tina Vrščaj in AirBeletrinin urednik Andraž Gombač, ki je s Krasznahorkaijem leta 2014 na festivalu Vilenica napravil daljši intervju za Primorske novice.
László Krasznahorkai (Fotografija: Andraž Gombač)
Marjanca Mihelič, prevajalka:
László Krasznahorkai že dolgo pravi, da »živimo apokalipso«, da to ni nekaj, kar bo (šele) prišlo. Ko to izrečeš, imaš kot pisatelj zahtevno nalogo. Zakaj? Kako lahko ob tem, da dvomi o napredku in meni, da je absurd vgrajen v človeško bit in da ne moremo govoriti o drugem kot o nas samih, vendarle pritegne bralce in prejme vse najvišje državne in mednarodne nagrade, po vilenici, bookerju zdaj tudi najvišjo, Nobelovo nagrado.
Njegova dela so prevedena v več kot 30 jezikov. Več kot očitno izreka najgloblje resnice o svetu, bivanju človeka v njem, njegovi »nepoboljšljivi« naravi in medsebojnih človeških razmerjih. Svet je postal prezapleten in presega možnosti človeškega dojemanja, zato človek iz tega labirinta tudi ne more iziti kot zmagovalec. Luč na koncu tunela je notranja pot: videti svet brez iluzij in slepic na očeh. Nemara je zato njegovo najvišje stremljenje uprto v doživetje in ubesedovanje lepote, filter zanjo pa sta popolnost i
