1966 Cesarski vrh – Cesta, proga in kamnolom

1966 Cesarski vrh – Cesta, proga in kamnolom

Stare slike (Cerknica), 27. julij ― Cesarski vrh je gozdnato področje na občinski meji med Vrhniko in Logatcem. Tu se Vrhniški klanec prevesi v ravno Logaško polje. Železniška proga Ljubljana-Sežana in stara cesta Vrhnika-Logatec na tem področju potekata vzporedno. Stara cesta je bila v 1990. letih še vedno tlakovana z granitnimi kockami, ki so med vožnjo vozil povzročale tresljaje in prav […]
Umrl akademski slikar Ludvik Pandur

Umrl akademski slikar Ludvik Pandur

Misli, 26. julij ― Umrl je akademski slikar in profesor Ludvik Pandur. Star je bil 77 let. Po poročanju časnikov Večer in Delo je novico o njegovi smrti na enem od družbenih omrežij danes sporočila njegova hči, plesalka Ana Pandur Predin.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 26. julij ― Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod avtobiografske knjige nemške avtorice Jennifer Teege z naslovom Ded Amon bi me zagotovo ustrelil, založba Litera pa prevod romana Na čistem finskega pisatelja Arttuja Tuominena. Pri založbi Miš je izšla otroška knjiga Kaj je najstarejše na svetu izpod peresa Teje Močnik z ilustracijami Mance Krošelj.
»Moje življenje je zgodba o samouresničevanju nezavednega«

»Moje življenje je zgodba o samouresničevanju nezavednega«

Airbeletrina, 26. julij ― Na začetku je bila knjiga. Človek in njegovi simboli, poslednje besedilo, ki ga je pred smrtjo napisal švicarski psihiater in psihoanalitik Carl Gustav Jung (26. 7. 18756. 6. 1961), čigar 150. obletnico rojstva slavimo danes. Zbornik je izšel leta 1964, v njem so na Jungovo zahtevo objavljena tudi besedila nekaterih njegovih najbližjih sodelavk in sodelavca. Jung je prošnjo, naj napiše nekaj za nestrokovno bralstvo, sprva zavrnil, nakar je sanjal, da »stoji na javnem prostoru /…/ in nagovarja množico ljudi, ki ga napeto posluša in razume, kaj ji pripoveduje«. Sanje je upošteval, kar seveda ne preseneča, saj je Jung sanje in druge izraze nezavednega jemal zelo resno. Carl Gustav Jung (1875–1961) (Vir: ETH-Bibliothek) Jung je bil pomembna osebnost v intelektualni zgodovini 20. stoletja. »Moje življenje je zgodba o samouresničevanju nezavednega. Vse, kar leži v nezavednem, se hoče manifestirati.« S tema stavkoma se začne njegova biografija Spomini, sanje, misli, v kateri je ubesedena manj kot polovica intervjujev, ki jih je z Jungom opravila njegova nekdanja študentka, tedaj tajnica Aniela Jaffè. Celotni intervjuji bodo prvič objavljeni predvidoma konec letošnjega leta, s čimer bodo odpravljene številne izpustitve Jungove izvorne misli. Aniela Jaffé (1903–1991) je s svojim nekdanjim profesorjem kot tajnica opravila vrsto intervjujev in ubesedila tudi svoje spomine nanj. »Še niste pogruntali, da nam večina psiholoških teorij veliko pove o avtorjih samih?« Tako nekako me je navihano vprašala izkušena ameriška jungovka na začetku mojega vmesnega izpita v okviru jungovskega študija. Jung je uvedel številne psihološke koncepte – kolektivno nezavedno, arhetipi, sebstvo, anima in animus, senca, introvertiran in ekstrovertiran in nekateri drugi izrazi so iz žargonske rabe prešli v vsakdanjo. Ena njegovih osrednjih teorij govori o individuaciji – psihološkem zorenju posameznika v celovito osebnost. Njen nastanek laže razumemo, če poznamo n
Od Kleopatre do kraljice: Helen Mirren jih ima 80

Od Kleopatre do kraljice: Helen Mirren jih ima 80

Misli, 26. julij ― Danes 80-letna Helen Mirren je kot mlada igralka sprva navduševala v gledališču. Njena filmska kariera se je razcvetela razmeroma pozno in dosegla vrhunec z oskarjem za glavno vlogo v filmu Kraljica. V svoji dolgi filmski karieri je prepričala v najrazličnejših vlogah in žanrih - od zgodovinskih filmov do kriminalnih filmov in komedij.
Začenja se festival Dobimo se pred Škucem

Začenja se festival Dobimo se pred Škucem

SiGledal, 26. julij ― Pred Škucem se začenja poletni festival Dobimo se pred Škucem, ki do 3. avgusta ponuja brezplačne, kulturi in ustvarjalnosti posvečene dogodke. Odprla ga bo gledališka predstava Krotilka coprnij Tine Janežič, sledijo odprtje razstave in modna revija oblikovalcev z Naravoslovnotehniške fakultete ter odprtje razstave Tamare Mihalič.
O arhitekturi #09: Elvis Jerkič o pravici do železnice

O arhitekturi #09: Elvis Jerkič o pravici do železnice

OUTSIDER, 25. julij ― Elvis Jerkič je arhitekt in avtor magistrske naloge z naslovom Pravica do železnice – idejna zasnova revitalizacije železniških objektov in infrastrukture v Baški grapi (2024), kjer raziskuje, kako Bohinjska proga preoblikuje prostor in družbene prakse v dolini Baške grape. V pogovoru z Lenartom Pianom Jerkič razkriva, kako so se lokalni prebivalci “prilaščali” železniško območje – […]
AMATEO SE JE LETOS SESTAL V TORINU

AMATEO SE JE LETOS SESTAL V TORINU

Revija Primus, 25. julij 25. julij 2025 Piše: Kaja Savodnik Redno letno srečanje evropskega združenja, morda kar  zveze Amatea vsako leto omogoča hiter pregled aktivnosti, ki so v ospredju pozornosti te (edine) skupnosti, ki ohlapno združuje večno krovnih organizacij, pa tudi posamičnih izvajalcev ljubiteljske kulture, delujočih v različnih državah v  Evropi. Slovenci smo od vsega začetka zastopani v zvezi ...
Randić in sodelavci: Hiša otrok

Randić in sodelavci: Hiša otrok

OUTSIDER, 25. julij ― Hiša otrok v Reki je edinstven kulturni prostor za najmlajše, umeščen v na novo vzpostavljen Kulturni blok, ki je nastal v okviru obsežnega prenovitvenega projekta ob razglasitvi Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020. Stavba, zgrajena ob koncu 19. stoletja kot del Kraljeve ogrske tobačne tovarne, je po drugi svetovni vojni postala del tovarne motorjev Rikard […]
Poslikana Pivka / Iva Tratnik: 7 palčkov 7 samurajev

Poslikana Pivka / Iva Tratnik: 7 palčkov 7 samurajev

Hiša kulture v Pivki, 25. julij ― javna poslikava Poslikana Pivka / Iva Tratnik: 7 palčkov 7 samurajev od 2.7.2025 dalje kustosinja Mojca Grmek Poslikana Pivka je večletni projekt (2022– ) galerije Hiša kulture v Pivki, ki raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru na primeru majhnega mesta, kot je Pivka. Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije. Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, se zdi še posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti sploh. Leta 2022 je slikar Leon Zuodar na dvorišču za Hišo kulture izvedel poslikavo z naslovom Artist at Work, ki tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti. Naslednje leto je slikarka in ilustratorka Petra Preželj poslikala steno podpornega zidu ob vrtcu Mavrica. Poslikava s prepletom figur živali, rastlin, ljudi in fantastičnih bitij na ozadju z abstraktnimi vzorci in elementi krajine ostaja odprta za interpretacijo, kar umetnica sugerira tudi z naslovom – Povej zgodbo. Leta 2024 je slikar Marko Šajn izvedel poslikavo na steni objekta v bližini železniške postaje v Pivki. Poslikava z naslovom ODHODI / PRIHODI se nanaša na Pivko kot mesto prehoda, prikazuje jo kot kraj, ki ga vsi zgolj prečkajo ali prehodijo ali prestopijo (na drug vlak) in v katerem se nihče ne ustavi, torej v nekem smislu kot ne-kraj. Letos je slikarka Iva Tratnik izvedla poslikavo na podporni steni zasebne posesti v Radohovi vasi. Poslikava z naslovom 7 p

Zborovanje v Mariboru 1945

MNZS, 25. julij ― Fotografija zborovanja v mariborskem mestnem parku parku Jožeta Kološe (1920-1998) spada med njegovo reportažno fotografijo, v času, ko je bil Kološa po koncu druge svetovne vojne vodja fotoslužbe propagande mariborskega vojnega območja. V zbirki Foto Slovenija naš Muzej hrani le 137 njegovih filmov. Poudarek njegovih ohranjenih fotografij je na ovekovečenju prekmurskega življa v prvih mesecih […]
Začenja se festival Dobimo se pred Škucem

Začenja se festival Dobimo se pred Škucem

Misli, 25. julij ― Pred Škucem se začenja poletni festival Dobimo se pred Škucem, ki do 3. avgusta ponuja brezplačne, kulturi in ustvarjalnosti posvečene dogodke. Odprla ga bo gledališka predstava Krotilka coprnij Tine Janežič, sledijo odprtje razstave in modna revija oblikovalcev z Naravoslovnotehniške fakultete ter odprtje razstave Tamare Mihalič.
še novic