Airbeletrina, 15. april ― Zberemo se na trgu v centru Bristola. Na odru se zvrstijo govorke_ci, med drugim poslušamo tudi poezijo o krčenju dostopa do zdravstvenih storitev v Združenem kraljestvu. Povsod so roza-modro-bele zastave in osebe z barvitimi vzorci na obrazih in laseh. Kaj kmalu se začne množica pomikati po mestnih cestah. S fantom po naključju korakava ob posebej glasni trans punci, ki ji niso všeč preveč splošni vzkliki o lepoti transspolnosti, zato začne skandirati po svoje, in mnoge_i se ji pridružijo: »Faggots and dykes, bottoms and tops, we hate TERFs and we hate cops!« [Nekaj v smislu: »Pedri in lezbe, kdor jaha in kdor daje, vsi sovražimo terfice in policaje!«] Na bristolski paradi trans ponosa se spomnim, kako sem par mesecev nazaj fantu poslal zloben meme, ki se je norčeval iz videza nekega mladostnika. Rekel mi je, da se mu zdi sicer smešno, a da je ta mladostnik trans in da je že nekaj časa deležen internetne zlobe: »Najsibo še tako smešen, je ta fant moj brat.« Edini razlog, da so se ljudje na socialnih omrežjih norčevali iz mladostnika, je bil njegov videz. Povezanost, ki jo moj fant čuti do njega, izhaja iz transfobije, ki je je mladostnik deležen, medtem ko poskuša (kot mnoge_i) le neobremenjeno živeti in deliti proces svoje tranzicije. Vse pogosteje razmišljam o primernosti internetnega norčevanja iz videza ljudi in se poskušam izogibati takšnim objavam. Na internetu se je vmes pojavil diskurz o tem, kako bi morali levičarji prevzeti taktike skrajne desnice in na podoben način zaničevati videz konservativcev. Termin »dark woke« bi torej med drugim zajemal izpostavljanje vse pogostejših modric Donalda Trumpa, nabreklosti po plastičnih operacijah Karoline Leavitt, napihnjenega trebuha Elona Muska, hropečega glasu Roberta F. Kennedyja ml. in škiljenja Kasha Patela. Čeprav se nemalokrat nasmejim ob takšnih objavah, se mi zdi, da omenjena taktika služi le nadaljnji razgradnji političnega diskurza z otročjo miselnostjo »ti meni, jaz tebi« in odtujitvi lj