Heritage in Motion 2025: Award Ceremony to Take Place in September in Budapest

Forum slovanskih kultur, 25. junij ― The call for entries for the Heritage in Motion 2025 Awards, organized by the Forum of Slavic Cultures (FSK) and the European Museum Academy (EMA), has officially closed. The competition promotes innovative use of multimedia in the interpretation of cultural heritage and is aimed at projects that present heritage in a contemporary and accessible way […]
Umrl je Zvone Agrež

Umrl je Zvone Agrež

SiGledal, 25. junij ― V 73. letu starosti se je poslovil Zvone Agrež, dolgoletni član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, izjemen umetnik in človek. Ustvaril je več kot sto deset gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim je bil Borštnikov nagrajenec in nagrajenec sklada Staneta Severja.
Na festivalu Zlati lev v Umagu tudi predstavi iz Slovenije

Na festivalu Zlati lev v Umagu tudi predstavi iz Slovenije

SiGledal, 25. junij ― V Umagu poteka 26. mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, na katerega so organizatorji uvrstili tudi predstavi iz Slovenije. Udeležujeta se ga Via negativa iz Ljubljane in Gledališče Koper. V letošnji izdaji, naslovljeni Igra steklenih biserov, se festival posveča tematiki nasilja. S podelitvijo nagrad se bo zaključil v nedeljo.
Objavljen razpis za literarno nagrado Mira

Objavljen razpis za literarno nagrado Mira

SiGledal, 25. junij ― Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN, je objavil razpis za istoimensko literarno nagrado. Kot piše v pozivu, naj predlagane kandidatke odlikujejo izjemni dosežki na področju literarne ustvarjalnosti in celostna osebnostna drža. Nagrado podeljujejo izključno ustvarjalkam. Rok za oddajo predlogov je 31. avgust.
MARTINA MIÑO PEREZ, beepblip (IDA HIRŠENFELDER), JATUN RISBA & FRANCO G. LIVERA: KO REKE JOČEJO

MARTINA MIÑO PEREZ, beepblip (IDA HIRŠENFELDER), JATUN RISBA & FRANCO G. LIVERA: KO REKE JOČEJO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. junij ― Avgusta 2024 je Rusija v sklopu svojih vojnih taktik zastrupila reko Seim, ki teče v Ukrajino. Gre za nepremišljeno, sprevrženo in predvsem sebično dejanje, ki ga je težko racionalizirati ali sploh razumeti. Onesnaževanje ali zastrupljanje vodnega vira nima le neposrednih učinkov, saj vodotok počasi pronica po strugi in za seboj pušča posledice, ki jih bo moč čutiti tudi v prihodnosti, vpliv na okolje pa je predvsem vse prej kot lokalen. Kako se bo to vrnilo na rusko območje, bo pokazal samo čas. Voda je najpomembnejši naravni vir in morali bi ga obvarovati tudi pred našim lastnim sovraštvom in medsebojnim klanjem. Do narave se venomer obnašamo izredno mačehovsko: svoj tehnološki napredek potiskamo naprej z izkoriščanjem naravnih virov, ekonomijo poganja logika ekstraktivizma, svoje krožnike polnimo s hrano, ki jo varujemo s pretirano uporabo pesticidov in herbicidov. S svojim arogantnim obnašanjem in ekspanzijo vnašamo v delikatne ekosisteme mnogo tujerodnih vrst, krnimo naravne habitate ter biodiverziteto. Vse to in še vsi drugi nepremišljeni posegi v naravo bodo opustošili naš dom. Ko reke jočejo … je razstava, ki skozi tri dela štirih umetnikov preizprašuje naš odnos do naravnih virov in okolja. Galerijski prostor prevzema sonorično izkustveno delo Voluminozno gibanje vodne Zemlje avtorice beepblip. Zvočna kulisa v tandemu s subtilno videoprojekcijo ustvari kontemplativno vzdušje. Delo vodo premišljuje v vsej svoji veličini; to je element, ki sooblikuje krajino ter napaja biome, sočasno pa v sebi nosi potencial katastrofalnih razsežnosti. Kompozicija sledi vodi od malih strug vse do morskih valov, ki bijejo ob skale, delo tako aludira na našo nemoč pred naravo kot upanjem za boljšo prihodnost. Bitter avtorice Martine Miño Pérez je izkustveno delo, ki kot svoj komunikacijski jezik koristi vonj in okus. Viseča skulptura Mantis/Nepenthes, ki spominja na mesojedo rastlino, vsebuje zvarek rastlin, sadežev in korenin iz ekvadorskega amazonskega gozda, pod katerim leži
28 let pozneje

28 let pozneje

MMC Gledamo, 25. junij ― Zdaj že močno prezasičeni žanr filmov o zombijih (in, širše, postapokaliptičnih filmov) med drugim uči o nujnosti vere v boljšo prihodnost - tudi, kadar se ta zdi nedosegljiva. 28 let pozneje tako pripoveduje znano zgodbo, a na sijajno stiliziran način.
1964 Šmarata – Kamen v fotografa …

1964 Šmarata – Kamen v fotografa …

Stare slike (Cerknica), 25. junij ― Fotografijo sredi Šmarate je okoli leta 1964 posnel vaščan Jože Bavec, še osnovnošolec, ki se je tudi pozneje precej ukvarjal s fotografijo, sam razvijal filme in podobno. Videti je razigrano skupino otrok v značilnem središču vasi. Verjetno precej pred vojno zgrajene hiše v klancu so videti deloma vkopane, z lepo ometanimi fasadami in majhnimi ali večjimi tridelnimi okni, […]
še novic