Sprejeti lastne okruške

Koridor, 8. avgust ― V primeru festivala gre za insert vizualne tišine v mesto Ptuj v obdobju, ko se umetniška scena lahko sprašuje o namenu umetnosti v času genocidov in vojaških spopadov.
OFIS: Dihotomija na nabrežju

OFIS: Dihotomija na nabrežju

OUTSIDER, 8. avgust ― Na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, ujeta med navpični steni Homa in Boršta, leži ena najbolj priljubljenih in poznanih sotesk v Sloveniji – Soteska Vintgar. Naravni spomenik, po katerem so imena dobile tudi nekatere druge slovenske soteske, obiskovalce privablja že več kot stoletje. Kmalu po njenem odkritju, leta 1891, je takratni gradbeni odbor pripravil načrt […]
V Kamnik ponovno vabi festival Kamfest

V Kamnik ponovno vabi festival Kamfest

SiGledal, 8. avgust ― V Kamniku se danes začenja poletni kulturni festival Kamfest, ki bo že 22. zapored preplavil mestne ulice, dvorišča in travnike z glasbo, gledališčem, umetnostjo in druženjem. Kot vsako leto bo festival ponudil tako znana kot tudi manj znana imena.
Novice: Vrsno, vas na sončni polici - Predstavitev knjige

Novice: Vrsno, vas na sončni polici - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 8. avgust ― V Tolminskem muzeju tudi čez poletje ne mirujemo. Iz naše založbe ob pomoči Občine Kobarid pravkar prihaja knjiga o Vrsnem, rojstnem kraju pesnika Simona Gregorčiča, pod katero se podpisujeta Pavel Četrtič in Tanja Kavs. Nastajala je v pogovorih z ljudmi. Je knjiga zgodb, fotografij in spominov na preteklo življenje Vrsencev in Vrsenk. Opisuje njihovo skromno življenje in močno navezanost na zemljo, ki jim je nudila možnost preživetja. Kdor se rad za trenutek ...

Od odprtju festivala Plavajoči grad pozdravili tudi ponoven zagon pristav ob gradu Snežnik

Ministrstvo za kulturo, 8. avgust ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je na gradu Snežnik nagovorila zbrane ob začetku multimedijskega dogodka na festivalu Plavajoči grad, ki je v živo povezal grad Snežnik z Gazo. Ob odprtju festivala smo tudi uradno pozdravili ponoven zagon pristav ob gradu Snežnik, ki po več kot desetletju znova odpirajo vrata obiskovalcem.
Meursault, Musa in Harun

Meursault, Musa in Harun

Airbeletrina, 8. avgust ― Zdi se, da filozofska in estetska misel, ki jo je nobelovec Albert Camus izrazil leta 1942 v kratkem romanu Tujec in jo pet let kasneje razširil v Kugi, dobiva v sodobnem kaotičnem, licemernem, vse bolj sovražno nastrojenem in krvavem svetu globlji pomen. Ob Sartru najvidnejši tvorec francoske eksistencialistične književnosti, ki jima je skupno dejstvo, da so njuna dela tesno povezana s filozofskimi prizadevanji, razlikujeta pa se v tem, da je Sartre predvsem filozof, Camus pa literat, je filozofijo absurda najjasneje izrazil v svojih dramskih in pripovednih delih. Četudi je Nobelovo nagrado prejel po kratkem romanu Padec tri leta pred nenadno, prezgodnjo in, zgovorno, absurdno smrtjo, ne gre spregledati dejstva, da sta k njej veliko pripomogla prav Tujec in Kuga, ki po idejni, filozofski in umetniški izrazitosti močno presegata Padec in sta avtorjevi prvi literarni referenci. Človekova dolžnost je vztrajati v absurdnosti, saj le na ta način ostaja zvest samemu sebi in ohranja svoje dostojanstvo. Dokončno se mora odpovedati hrepenenju, iluzijam in upanju, da se za to absurdnostjo morda skriva višji smisel, saj bi to pomenilo ponižanje njegovega dostojanstva pred neizogibno in nezasluženo usodo. Zgodba o življenju in usodi Meursaulta, mladega uslužbenca v neznatnem alžirskem mestu, je tesno povezana z njegovim življenjskim prepričanjem, ki se ga v popolnosti zave šele ob koncu romana, tik pred smrtjo ob vnovičnem, zadnjem srečanju z duhovnikom. Izhaja iz načela, ki ga je Camus izpovedal v Sizifovem mitu, esejističnem delu in teoretski podstati Tujca in ki velja za izhodišče njegove filozofske in moralne misli. Svet je absurden in razmerje med svetom in človekom je nekaj nasprotnega, absurdnega, saj človek hrepeni po absolutnem, po popolnosti vsega, kar je. Ker je neurejen in nepopoln svet z nerazumnimi pravili nasproten tej globlji človekovi naravi, njegovemu razumu in srcu, je razmerje med njim in človekom absurdno. Ker je človekova želja po absolutne

Obiralci ob mogočnih hmeljskih žičnicah

MNZS, 8. avgust ― Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini se je pričelo v drugi polovici 19. stoletja in je dolga desetletja predstavljalo osnovo gospodarskega obstoja tamkajšnjih kmetovalcev. Hmelj je postal prvi kmetijski pridelek, ki ni bil namenjen lastni porabi, ampak izključno prodaji. Fotografija Joca Žnidaršiča, ki je nastala v okolici Žalca v šestdesetih letih 20. stoletja prikazuje obiralke in […]

Svoboda

Vrabec Anarhist, 8. avgust ― svoboda naj ne bi imela znamenja na nebu ker odteče po žlebu čeprav nikoli ne zbledi in pušča  gole sledi se sprenevedavo sprašuje ali mimo mene priti se me polastiti...
1970 Cerknica – Dva šporgeta

1970 Cerknica – Dva šporgeta

Stare slike (Cerknica), 8. avgust ― Kot je nekoč dejal gospod Serpentinšek: »Baba je k šporget. Bit mora, ni pa, da bi okrog vlačil.« Kot sem že večkrat povedala, sem najbolj srečna, kadar naš urednik pospravlja arhiv. Takrat sem deležna obilnega blagoslova prispevkov. Tako je tudi s tema šporgetoma. Napa ni original in je dodana kasneje. Ne na sliko, v kuhinjo. […]
še novic