Prostorskost: Odmevi gibanja // Spatiality: Echoes of Movement

Prostorskost: Odmevi gibanja // Spatiality: Echoes of Movement

Cirkulacija 2, 30. avgust ― We are excited to announce our upcoming exhibition, Spatiality: Echoes of Movement. Spatiality is an exploration of awareness; of ourselves, of others, and of the space we inhabit. Every action, every gesture, shapes the environment around us in ways we often overlook or take for granted. Together, we shape what is unfolding. This interactive installation invites you into a responsive environment where the movement and position of unusual objects are transformed into audiovisual feedback. Through shifting ...

Program 23. mednarodnega komparativističnega kolokvija

Vilenica, 30. avgust ― Sodobne metode v teoriji verza / Contemporary Methods in Verse Theory mednarodni komparativistični kolokvij/ 23th International Comparative Literature Colloquium Filozofska fakulteta v Ljubljani, predavalnica 4 (pritličje) / Faculty of Arts in Ljubljana, Lecture Hall 4 (basement) september 2025 Program in povzetki referatov / Programme and Abstracts PROGRAM / PROGRAMME 10.00 Pozdravni nagovor / Opening address … Continued
Gomazeča gosenica

Gomazeča gosenica

Odzven, 30. avgust ― Prvenec zasedbe Bregove dere, ki je iz solo projekta prerasla v živi bend, sestavljen iz glasbenikov-znancev z aktualne domače rockovske, impro in jazzovske scene.
Premiera osme in devete predstave iz cikla Dodekalogija

Premiera osme in devete predstave iz cikla Dodekalogija

SiGledal, 30. avgust ― Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica bo danes v Ustvarjalnem centru Krušče premiero predstavilo del avtorskega projekta iz niza Dodekalogija z začetkom ob 18. uri. 1979 in 1980 sta osmi in deveti avtorski projekt Tomija Janežiča Dodekalogije 1972-1983, največjega umetniškega projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 30. avgust ― Pri založbi Krtina so knjižne police obogatili s prevodom dela Kaj je umetnost? nemškega filozofa Michaela Hauskellerja, pri založbi Beletrina pa s prevodom romana Doktor D. izpod peresa srbskega filmskega ustvarjalca in pisatelja Gorana Markovića. Založba Buča je izdala avtobiografijo enega najuspešnejših slovenskih košarkarjev Aljoše Žorge.
Zmagal je kapitalizem

Zmagal je kapitalizem

Airbeletrina, 30. avgust ― Zgodovinar Alessandro Barbero – za Delovo Sobotno prilogo ga je pred tremi leti intervjuval filozof Jernej Šček – je prepričan, da je treba razlikovati med spominom in zgodovino. Spomin je subjektiven in velikokrat tudi – čeprav ne nujno – individualen, zgodovina pa objektivna in kolektivna. Do spomina ima pravico vsakdo od nas, pisanje zgodovine pa je delo zgodovinarjev, ki naj dogodke, dinamike in vzročno-posledična razmerja raziščejo iz vseh zornih kotov, predvsem pa na podlagi virov. Književnost in na splošno umetnost si od vedno jemlje pravico, da stvarnost – tako preteklo kakor tudi sedanjo – obravnava po svoje. Pri tem si lahko privošči marsikaj, kakor recimo odlično dokazuje žanr avtofikcije, ki je v današnjem svetu književnosti zelo v modi. V njem so meje med resničnim in izmišljenim zabrisane. Podobno velja za zgodovinske romane, kjer se zgodovina in spomin prelivata. Odličen primer take interakcije je roman 1980 Vinka Möderndorferja, kjer dogajanje v Ljubljani v času smrti Josipa Broza Tita resda kroji življenje literarnim likom, hkrati pa v besedilu odločno prevladujeta fokalizacija in doživljanje prvoosebnega pripovedovalca. Tistega, ki čas svojih študentskih let prelistava z nekajdesetletnim zamikom. Če je denar skoraj povsod v ospredju, tudi in predvsem v literarnih delih, ki opisujejo sodobni čas, je v Möderndorferjevem romanu prikazan kot nekaj postranskega, skoraj kot nekakšno nujno zlo. Če ga potrebuješ, si ga izposodiš. Ni namenjen kopičenju ali razkazovanju. Verjetno ga ni človeka, ki v času mladosti oziroma študija ne bi šel čez osebnostno ali kako drugačno krizo oziroma razdvojenost. Možnosti za to so seveda toliko večje, če živi v časih velikih sprememb, ko se spreminjajo predvsem družbene vrednote. Möderndorferjev glavni lik ni razdvojen le glede politike in pogleda na svet, ki je večkrat zelo ciničen, ampak tudi pri doživljanju ljubezni, predvsem pa seksa. Navedeni pogledi se v romanu velikokrat tudi (usodno) prepletajo/pre
še novic