Meursault, Musa in Harun

Meursault, Musa in Harun

Airbeletrina, 8. avgust ― Zdi se, da filozofska in estetska misel, ki jo je nobelovec Albert Camus izrazil leta 1942 v kratkem romanu Tujec in jo pet let kasneje razširil v Kugi, dobiva v sodobnem kaotičnem, licemernem, vse bolj sovražno nastrojenem in krvavem svetu globlji pomen. Ob Sartru najvidnejši tvorec francoske eksistencialistične književnosti, ki jima je skupno dejstvo, da so njuna dela tesno povezana s filozofskimi prizadevanji, razlikujeta pa se v tem, da je Sartre predvsem filozof, Camus pa literat, je filozofijo absurda najjasneje izrazil v svojih dramskih in pripovednih delih. Četudi je Nobelovo nagrado prejel po kratkem romanu Padec tri leta pred nenadno, prezgodnjo in, zgovorno, absurdno smrtjo, ne gre spregledati dejstva, da sta k njej veliko pripomogla prav Tujec in Kuga, ki po idejni, filozofski in umetniški izrazitosti močno presegata Padec in sta avtorjevi prvi literarni referenci. Človekova dolžnost je vztrajati v absurdnosti, saj le na ta način ostaja zvest samemu sebi in ohranja svoje dostojanstvo. Dokončno se mora odpovedati hrepenenju, iluzijam in upanju, da se za to absurdnostjo morda skriva višji smisel, saj bi to pomenilo ponižanje njegovega dostojanstva pred neizogibno in nezasluženo usodo. Zgodba o življenju in usodi Meursaulta, mladega uslužbenca v neznatnem alžirskem mestu, je tesno povezana z njegovim življenjskim prepričanjem, ki se ga v popolnosti zave šele ob koncu romana, tik pred smrtjo ob vnovičnem, zadnjem srečanju z duhovnikom. Izhaja iz načela, ki ga je Camus izpovedal v Sizifovem mitu, esejističnem delu in teoretski podstati Tujca in ki velja za izhodišče njegove filozofske in moralne misli. Svet je absurden in razmerje med svetom in človekom je nekaj nasprotnega, absurdnega, saj človek hrepeni po absolutnem, po popolnosti vsega, kar je. Ker je neurejen in nepopoln svet z nerazumnimi pravili nasproten tej globlji človekovi naravi, njegovemu razumu in srcu, je razmerje med njim in človekom absurdno. Ker je človekova želja po absolutne

Obiralci ob mogočnih hmeljskih žičnicah

MNZS, 8. avgust ― Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini se je pričelo v drugi polovici 19. stoletja in je dolga desetletja predstavljalo osnovo gospodarskega obstoja tamkajšnjih kmetovalcev. Hmelj je postal prvi kmetijski pridelek, ki ni bil namenjen lastni porabi, ampak izključno prodaji. Fotografija Joca Žnidaršiča, ki je nastala v okolici Žalca v šestdesetih letih 20. stoletja prikazuje obiralke in […]

Svoboda

Vrabec Anarhist, 8. avgust ― svoboda naj ne bi imela znamenja na nebu ker odteče po žlebu čeprav nikoli ne zbledi in pušča  gole sledi se sprenevedavo sprašuje ali mimo mene priti se me polastiti...
1970 Cerknica – Dva šporgeta

1970 Cerknica – Dva šporgeta

Stare slike (Cerknica), 8. avgust ― Kot je nekoč dejal gospod Serpentinšek: »Baba je k šporget. Bit mora, ni pa, da bi okrog vlačil.« Kot sem že večkrat povedala, sem najbolj srečna, kadar naš urednik pospravlja arhiv. Takrat sem deležna obilnega blagoslova prispevkov. Tako je tudi s tema šporgetoma. Napa ni original in je dodana kasneje. Ne na sliko, v kuhinjo. […]
V pripravi nova informacijska platforma e-Kultura

V pripravi nova informacijska platforma e-Kultura

SiGledal, 7. avgust ― Na ministrstvu za kulturo so pripravili novo informacijsko platformo e-Kultura, s katero želijo nadgraditi digitalno infrastrukturo na področjih knjige, uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter filma. Namen projekta, ki je vreden 3,5 milijona evrov, je tudi zagotoviti širši dostop do kulturnih vsebin z digitalizacijo.

Nova informacijska platforma e-Kultura bo vzpostavljena v sodelovanju s kulturnimi ustanovami

Ministrstvo za kulturo, 7. avgust ― Ministrstvo za kulturo je podpisalo pogodbe o vzpostavitvi nove informacijske platforme e-Kultura v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Pri vzpostavitvi nove informacijske platforme e-Kultura so se nam kot projektni partnerji pridružili Moderna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) in Slovenski filmski center (SFC).
ZBORNIK ZGODB O DEMENCI: KJE SO MOJI KLJUČI?

ZBORNIK ZGODB O DEMENCI: KJE SO MOJI KLJUČI?

Revija Primus, 7. avgust 7. avgust 2025 Piše: Miša Gams Demenca, ta kar pogosta bolezen človeških možganov, ki prizadene zlasti starejše, je ena od tistih zdravstvenih tegob, ki jih zlasti v zgodnji fazi lahko ustavljamo tudi s kulturnim ustvarjanjem. Telovadbo za možgane, kakršna je vselej taka ustvarjalnost, še kako lahko uspešno in učinkovito vključuje tudi ljubiteljska kulturna dejavnost, seveda ...

Na dražbi prodali prvo izdajo knjige Hobit

Misli, 7. avgust ― Prvo izdajo knjige Hobit izpod peresa britanskega avtorja Johna Ronalda Reuela Tolkiena so v sredo na dražbi v Londonu prodali za 43.000 funtov (okoli 50.000 evrov). Enega od 1500 izvirnih izvodov fantazijskega romana Hobit ali Tja in spet nazaj, ki je izšel leta 1937, so odkrili med čiščenjem hiše v Angliji.

Zora Tavčar in Marko Hudnik

Društvo slovenskih pisateljev, 7. avgust ― Spoštovani, poslovila sta se naša članica in član Zora Tavčar (1928-2025) in Marko Hudnik (1931-2025). Družinama pokojnih in vsem drugim bližnjim izrekamo iskreno sožalje! Društvo slovenskih pisateljev   Truplo tvoje čas strohni v gomili, ali čaša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal – v delih […]
S projekcijo filma Vesna začetek Letnega kina Slovenske kinoteke

S projekcijo filma Vesna začetek Letnega kina Slovenske kinoteke

Misli, 7. avgust ― S projekcijo slovenskega filma Vesna iz leta 1953 češkega režiserja Františka Čapa se bo na zelenici na muzejski ploščadi Metelkova začel Letni kino Slovenske kinoteke, ki bo potekal do 23. avgusta. Projekcije filmov so ob 21. uri, na nekatere dni pa pred projekcijo napovedujejo pogovore s filmskimi kritiki, režiserji, pisatelji in ustvarjalci.

Opomnik! Še nekaj dni za prijavo na natečaj Drawn to Science

Fakulteta za dizajn, 7. avgust ― CosyLab razpisuje ilustratorski natečaj: Drawn to Science V Cosylabu razvijamo sisteme za najnaprednejše tehnologije na svetu – od pospeševalnikov delcev do kvantnih računalnikov. Z natečajem želimo podpreti mlade talente, obogatiti slovensko umetniško sceno in soustvariti prepoznavno vizualno identiteto, ki bo odražala Cosylabovo delovanje: na presečišču znanosti, raziskav, vrhunske tehnologije in kompleksnih sistemov prihodnosti. Tema natečaja: […]
15. avgust 2025: Vaški dan in etnološka razstava Od glave do pet je Kranjec odet, Kajžnkova hiša

15. avgust 2025: Vaški dan in etnološka razstava Od glave do pet je Kranjec odet, Kajžnkova hiša

Gornjesavski muzej Jesenice, 7. avgust ― Etnološka razstava Od glave do pet je Kranjec odet ponazarja razvoj obuval vse od začetkov obuvanja do danes. Gostujočo razstavo Tržiškega muzeja in stalno razstavo o oblačilni dediščini Rateč smo prav kot nalašč za Vaški dan popestrili z raznolikimi obuvali za vsak dan in praznik, ki pretežno izvirajo iz Gornjesavske doline. Muzej bo na praznični [...]
še novic