JKMM: Zmaga na natečaju za Finski muzej arhitekture in oblikovanja

JKMM: Zmaga na natečaju za Finski muzej arhitekture in oblikovanja

OUTSIDER, 12. september ― Biro JKMM je 11. septembra 2025 zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju za novi finski Muzej za arhitekturo in dizajn s predlogom Kumma. V pripravi predloga je sodeloval Gregor Turnšek član uredništva revije Outsider in partner v biroju JKMM. Zgradba, načrtovana za južni hram Helsinkov, spoštuje okoliško kulturno krajino in hkrati ustvarja prepoznavno novo znamenitost. Njena […]

RAZPIS za najboljši literarni prvenec 2025

Društvo slovenskih pisateljev, 12. september ― Na podlagi 3. člena Pravilnika za podelitev plakete »najboljši literarni prvenec« objavljamo R  A  Z  P  I  S za podelitev nagrade Slovenskega knjižnega sejma »plaketa za najboljši literarni prvenec 2025«  Med pomembnimi dogodki 41. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo potekal od 24. do 30. novembra 2025, bo tudi letos podelitev plakete Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, izdan v zadnjem letu. Predmet Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS skupaj z Društvom slovenskih pisateljev podeljuje na vsakoletnem Slovenskem knjižnem sejmu plaketo za najboljši literarni prvenec.  Naročnik GZS – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev in Društvo slovenskih pisateljev. Nagrada Plaketa je priznanje za najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja, ki je dostopno javnosti. Razpisni pogoji Za plaketo »najboljši literarni prvenec« se lahko potegujejo vsa izvirna leposlovna dela v slovenskem jeziku, ki so izšla od zaključka prejšnjega do zaključka tekočega razpisa in so prvo leposlovno delo posameznega slovenskega ustvarjalca, ne glede na založbo oziroma založnika, pri katerem je delo izšlo. Predložitev predlogov Založbe in samozaložnike, ki so že ali bodo v času od 15. oktobra 2024 do 14. oktobra 2025 izdali prvo literarno delo (proza, poezija, drama) avtorja/avtorice, prosimo, da pošljejo tri (3) izvode knjige, ki jo prijavljajo, in izpolnjen prijavni obrazec na naslov:  Društvo slovenskih pisateljev Tomšičeva 12 1000 Ljubljana s pripisom: »ZA RAZPIS ZA NAJBOLJŠI LITERARNI PRVENEC 2025«. Rok za predložitev prijav Rok za oddajo predlogov se izteče 15. oktobra 2025. Datum podelitve nagrad Plaketa bo svečano podeljena na 41. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču. Ljubljana,  2. 9. 2025 Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev dr. Jaka Gerčar, strokovni sodelavec Društvo slovenskih pisateljev Marij Čuk, predsednik Prilogi: Prijavni obrazec Pravilnik
Ženske v temi o narodu, jeziku, veri, vojni, ujetosti, sramu …

Ženske v temi o narodu, jeziku, veri, vojni, ujetosti, sramu …

Airbeletrina, 12. september ― V drugem romanu Maje Haderlap Ženske v temi, ki ga je avtorica prav tako kot Angela pozabe napisala v nemščini in ki smo ga prav tako dobili v prevodu Štefana Vevarja, ob sklepu naletimo na motiv presunljivega srečanja med ostarelo koroško Slovenko Ani, eno od osrednjih v romanu, in naključno temnopolto žensko, ki na Dunaju, v Pratru, preživlja popoldan s svojim otrokom. Prizor se zdi pomembno izpostaviti, saj dobro povzame osrednjo temo romana in posredno pojasnjuje tudi njegov naslov. Maja Haderlap je te dni slovenska avtorica v središču 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. (Fotografija: Andraž Gombač) Ani namreč v temnopolti neznanki prepozna sorodno dušo, domala samo sebe, vanjo po preprosti logiki projicira lastno zasužnjenost, lastno potlačenost, a v isti sapi v njej nemalo osupla prepozna svobodo, emancipiranost, izpolnjenost, žensko moč, ki njej sami ni bila dosegljiva in je tako tako zelo drugačna od moči mučenic, kakršne so sveta Magdalena, sveta Barbara, sveta Katarina, sveta Lucija ali sveta Agata, ki so ji večino življenja kot idoli naseljevale dušo: »Ani je ta ženska povsem uročila. Njena skoraj črna koža, pokončna drža, resni, pozorni pogled, s katerim je merila otroka, suveren način, kako je sedela na klopi, vse to je Ani jemalo sapo. Preplavil jo je val občudovanja. Otrpnila je, a jo je vendar obšlo, da mora poskočiti in nekaj ukreniti, se vreči na kolena, vse naenkrat. Hip zatem jo je preplavila nežnost, ena sama nežnost, kakršne Ani še ni občutila ob pogledu na neznanega človeka. Najraje bi razširila roke in jih visoko iztegnila ali kar nekoga objela. Sveta Madona Čenstohovska, Mati božja, je šepetala, kaj se dogaja z mano? Potem pa jo je prevzelo globoko obžalovanje, da jo bo lepota, ki jo je ravno opazila, vsak trenutek zapustila.« Ani v temnopolti neznanki prepozna sorodno dušo, domala samo sebe. Trenutek prepoznanja je silovit in vse prej kot razumski, Ani preprosto začuti skupno usodo, vendar ob

Ministrica dr. Asta Vrečko podpisala pogodbo o obnovi gradu Slovenska Bistrica

Ministrstvo za kulturo, 12. september ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je z županom Občine Slovenska Bistrica dr. Ivanom Žagarjem 11. septembra 2025 podpisala pogodbo o nadaljnji obnovi gradu Slovenska Bistrica. Projekt je vreden 1,2 milijona evrov, od tega je Ministrstvo za kulturo zagotovilo slab milijon evrov, preostala sredstva pa Občina Slovenska Bistrica.

Kuhinja 47. pehotnega polka

MNZS, 12. september ― V strelskih jarkih na prvi bojni črti je bilo izjemno oteženo redno preskrbovanje s hrano. Avstro-ogrski obrambni položaji so bili v začetku bojev ob reki Soči zgrajeni v naglici in le zasilno utrjeni, zato so nudili slabo zaščito pred silovitim topniškim obstrejevanjem. Vojaki so bili izčrpani, neprespani, umazani in razcapani. V strelskih jarkih so bile […]
Bravhar: Filmska zgodba se prepleta tudi z Viba filmom

Bravhar: Filmska zgodba se prepleta tudi z Viba filmom

Misli, 12. september ― Dosedanji v. d. direktorja filmskega studia Viba filma Mitja Bravhar 1. oktobra prevzema polni petletni mandat. V pogovoru za STA je med drugim povedal, da se filmska zgodba, s katero so povezani tudi ljudje, ki ustvarjajo film, ne začne ali konča na Vibi, se pa zagotovo prepleta na njeni poti od začetka do konca.
1975 Grad Snežnik – Diapozitiv

1975 Grad Snežnik – Diapozitiv

Stare slike (Cerknica), 12. september ― Leta 1967 sem v Trstu kupil selenski svetlomer Gossen Sixtino v svetlosivi plastični škatlici z verižico. Fotocelica v svetlomeru je delovala brez baterije. Treba je bilo nastaviti občutljivost filma in premakniti obroč tako, da se je kazalec pokril z iglo instrumenta. Od tod je bilo mogoče odčitati primerne kombinacije zaslonke in osvetlitvenega časa. Svetlomer je […]
še novic