Podelitev nagrade Živa bo od 8. do 12. oktobra v Trebinju

Forum slovanskih kultur, 4. september ― Z veseljem napovedujemo 11. podelitev nagrad Živa in strokovno konferenco, ki bosta potekali v Trebinju v Bosni in Hercegovini od 8. do 12. oktobra 2025. Nagrada Živa nagrajuje izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije slovanske kulturne dediščine, hkrati pa gradi živahno mrežo več kot 210 muzejev in spomeniških območij v 13 slovanskih državah. Nagrada, […]
Spominski večer ob obletnici konca 2. SV in vrnitvi iz izgnanstva

Spominski večer ob obletnici konca 2. SV in vrnitvi iz izgnanstva

Muzej novejše zgodovine Celje, 4. september ― Društvo izgnancev Slovenije – KO Celje in Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 10. septembra 2025, ob 18. uri vabita v kavarno MnZC na spominski večer ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitvi iz izgnanstva.   Gostje večera bodo Karmen Bailat, predsednica Krajevnega odbora Društva izgnancev Celje, ki bo predstavila delovanje društva in novo društveno zloženko, ter dva njihova člana, Franc Logar in Vida Hustič, ki bo z nami delila svoje spominske zapise na čas izgnanstva. Z gosti se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar, direktor MnZC.   V kulturnem programu bodo sodelovali Duet Bremec – Ašič in glasbeni sestav Celjske folklorne skupine.   Pred dogodkom vabljeni na ogled občasne razstave »Konec vojne, živel mir: Celje 1945« v galeriji muzeja ter priložnostne razstave o celjskih izgnancih v muzejski avli.   Vstop prost. Prijazno vabljeni! The post Spominski večer ob obletnici konca 2. SV in vrnitvi iz izgnanstva appeared first on MNZC.

Vlada potrdila sklep o določitvi seznama kategorij elektronskih naprav

Ministrstvo za kulturo, 4. september ― Vlada je potrdila sklep o določitvi seznama kategorij elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih naprav, namenjenih za dostop do storitev informacijske družbe ali medijev. Oblikovanje seznama določa prenovljeni Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS). S tem je bil storjen še en odločen korak v smeri enakovredne zastopanosti slovenskega jezika v digitalnem okolju.
Rok Kuzman: Stena ali steber?

Rok Kuzman: Stena ali steber?

OUTSIDER, 4. september ― V zgodovini arhitekture sta si stena in steber izmenjevali konstrukcijsko vlogo. Med grško antiko so bili glavni konstrukcijski elementi stebri, stene pa so bile nenosilne. Kasneje je masivni zid starim Rimljanom omogočil grajenje kupol in ločnih konstrukcij. V renesansi zid ohranja svojo vlogo, stebri, ki so le likovni element, spojeni s stenami, pa le vizualno […]
Sara&Sara: In kaj potem

Sara&Sara: In kaj potem

OUTSIDER, 4. september ― Aprila 2024 je bila Slovenija častna gostja na Bolonjskem sejmu otroških knjig, kjer se je predstavila z razstavo And Then What Happens, posvečeno slovenskemu ilustratorskemu ustvarjanju. Razstava, ki jo je zasnoval tandem Sara&Sara (Sara Badovinac in Sara Škarica), je obiskovalcem ponudila posebno, poglobljeno izkušnjo slovenskega ilustratorskega sveta. V živahnem sejemskem vrvežu je bila razstava umeščena […]
Iz Italije vrnjena slika Carpaccia že v piranski cerkvi

Iz Italije vrnjena slika Carpaccia že v piranski cerkvi

Misli, 4. september ― V piransko samostansko cerkev sv. Frančiška je dopoldne prispela slika beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, ki so jo po 85 letih vrnili iz Padove. Kot je ob tem za STA povedal gvardijan pater Janez Šamperl, je vrnitev slike znamenje dobrega sodelovanja in dolge, uspešno prehojene 85-letne poti.
11. september 2025 ob 18. uri & 12. september 2025 ob 17. uri: Dve razstavi v dveh muzejih – Pozdrav iz preteklosti: Fran Pavlin in zlata doba razglednic, Mestni muzej Kosova graščina in Muzej Kranjsk

11. september 2025 ob 18. uri & 12. september 2025 ob 17. uri: Dve razstavi v dveh muzejih – Pozdrav iz preteklosti: Fran Pavlin in zlata doba razglednic, Mestni muzej Kosova graščina in Muzej Kranjsk

Gornjesavski muzej Jesenice, 4. september ― Vabljeni na odprtje dveh razstav z enakim naslovom Pozdrav iz preteklosti: Fran Pavlin in zlata doba razglednic. Prvo razstavo, ki bo na ogled v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah, bomo odprli v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri. Drugo razstavo, ki bo na ogled v Muzeju Kranjska Gora, pa bomo odprli v petek, 12. [...]

BALET POD ZVEZDAMI – TANGO bo v soboto, 6. septembra

SNG Maribor, 4. september ― Spoštovani, obveščamo vas, da Balet pod zvezdami, na katerem bomo uprizorili kultni balet Tango v koreografiji Edwarda Cluga, zaradi neugodnih vremenskih napovedi, ki za petek, 5. septembra 2025, napovedujejo padavine in možnost neviht, prestavljamo na rezervni termin. Novi termin dogodka je sobota, 6. septembra 2025, ob 20. uri na Glavnem trgu v  Mariboru. Balet pod […]
Godalkanje - koncertni cikel Pr' Goslač'

Godalkanje - koncertni cikel Pr' Goslač'

SIGIC - Novice, 4. september ― Godalkarji že četrto leto pripravljajo glasbene dogodke, ki predstavljajo raznolikost glasbe na godalnih inštrumentih. Letos bodo v Atriju ZRC v okviru cikla nastopili Aritmija, Terrafolk, Duo Basili & Kosovinc, Nubras, Ana Lazar & Zdravko Božić ter Karoliine-Lisette Kõiv.
V Kinodvoru film Modrost sreče z dalajlamo

V Kinodvoru film Modrost sreče z dalajlamo

Misli, 4. september ― V Kinodvoru so v sredo zvečer premierno predvajali film Modrost sreče, v katerem dalajlama deli brezčasne modrosti o dosegu notranjega miru in spopadanja z izzivi 21. stoletja. Kot ključno izpostavi vadbo uma, kot glavno težavo pa egocentričen pogled na svet. Ob robu projekcije je o filmu spregovoril eden od režiserjev Philip Delaquis.
LGL sezono pričenja s premiero uprizoritve Snežna kraljica

LGL sezono pričenja s premiero uprizoritve Snežna kraljica

Misli, 4. september ― V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) bodo novo sezono nocoj odprli z uprizoritvijo pravljice Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica v postavitvi režiserke Yulie Kristoforove. Dramska uprizoritev, ki je namenjena otrokom od šestega leta starosti, velja za poetično odo rojstvu ljubezni, srčni toplini in medsebojni povezanosti.
Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Airbeletrina, 4. september ― Najprej se je zdelo, da bodo odgovori kratki in jedrnati. Za seboj je imela šest ur vožnje in bila je vidno utrujena. V Slovenijo je Tanja Maljarčuk (1983) prišla predstavit roman Biografija naključnega čudesa (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki, 2024), ki je v prevodu Primoža Lubeja in Janje Vollmaier Lubej, avtorice tudi krasnega spremnega zapisa, izšel v slovenščini. Ukrajinska pisateljica in esejistka je končala študij filologije na Prikarpatski državni univerzi Vasila Stefanika, poimenovani po ukrajinskem modernističnem pisatelju in političnem aktivistu. Po študiju je delovala kot novinarka ukrajinske televizije. Piše prozo in eseje, njena literatura je prevedena v številne jezike. Živi na Dunaju in je kolumnistka za spletno izdajo nemških časopisov Deutsche Welle in Die Zeit Online. V avtoričinem romanesknem prvencu Adolfov finale ali vrtnica za Lizo (2004) so prisotne teme nesrečne ljubezni, družinskega nerazumevanja, boja za ljubezen in svobodo. Za zgodbo Ženska in njena riba, prevedeno tudi v slovenščino, je prejela vileniški kristal. Leta 2012 je v Ukrajini izšel roman Biografija naključnega čudesa, ki je avtorici prinesel nominacijo za knjigo leta. Kasneje so sledili še drugi pomembni dosežki: roman Zabuttja (Forgottenness, 2016) je prejel nagrado BBC Ukrajina – knjiga leta, leta 2018 pa je za odlomek v nemščini prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. V središču pripovedi romana Biografija naključnega čudesa je Lena, ki živi v San Francisku na zahodu Ukrajine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Umeščenost romana v čas in prostor je tudi simbolna: pripoved se osredotoča na usodo posameznikov in družbe v postosamosvojitvenem obdobju. Značilnosti avtoričinega pisanja so neizprosni komentarji družbenega nasilja, feminizacija revščine, opisi alkoholizma, doma, ki namesto varnosti pogosto predstavlja pekel, odnosa družbe in države do živali in invalidov ter absurdnosti bivanja, prignane do skrajnosti. Tanja Maljarčuk (Fotograf
še novic