Zakaj mislimo, da moramo razumeti svet, čeprav ne moremo razumeti niti samih sebe?

Zakaj mislimo, da moramo razumeti svet, čeprav ne moremo razumeti niti samih sebe?

Airbeletrina, 6. julij ― Mitološki, pravljični in literarni junaki se že od začetka pripovedovanja zgodb podajajo v gozdove. V njih najdejo zatočišče, spet drugič preizkušnje in nevarnosti; tam srečajo pomočnike ali pa se ujamejo v past antagonistov. Gozd lahko človeka sprejme ali pa izvrže, lahko ga okrepi ali porazi. Je prostor iniciacije, tudi prostor odmika, duševnega iskanja, mistike in prividov. Je živ in skrivnosten, poln nasprotij. Tudi slovenska literatura je polna gozdov, pa ne samo tista, ki govori o partizanih in NOB. Gozdovi in drevesa imajo pomembno vlogo v proznih delih že pri Jurčiču, Kersniku, Tavčarju in Cankarju, če naštejemo le nekaj avtorjev domačega kanona. Preteklo leto pa je postreglo s kar dvema romanoma, ki skušata preseči klasično reprezentacijo gozda bodisi kot simbola bodisi kot zgolj dogajalne kulise. Poleg romana Dete iz gozda Sergeja Curanovića, o katerem bo tekla beseda v nadaljevanju, je to še roman Kresničevje Ajde Bračič, ki sta se oba umestila med deseterico nominiranih del za nagrado kresnik. Gozd torej navdihuje na vedno nove načine in morda je razlog za to tudi v tem, da ga začenjamo bolje spoznavati in razumeti z znanstvenega vidika. Gozd ni le vir dobrin za človeka, temveč samostojen organizem, ekosistem s svojevrstno inteligenco, spleteno iz micelijskih mrež. Ne vem, ali bodo znanstveniki kdaj znali pokazati, kako mislijo drevesa in kaj zaposluje njihova drevesna premišljevanja, gotovo pa je, da je literatura izvrsten poligon za tovrstna ugibanja. Gozdovi in drevesa imajo pomembno vlogo v proznih delih že pri Jurčiču, Kersniku, Tavčarju in Cankarju, če naštejemo le nekaj avtorjev domačega kanona. Dete iz gozda je prvi roman Sergeja Curanovića, pravnika, prevajalca in pisatelja, ki smo ga lahko spoznali že z zbirko kratkih zgodb Plavalec, za katero je leta 2020 prejel nagrado novo mesto za najboljšo zbirko kratke proze. Zgodba romana je zaradi svoje strukture precej zagonetna. Odvija se na več časovnih ravneh, bralke in bralci pa

Festivalski ODMEVI – iz KRANJA!

Ana Monro, 6. julij ― Iz gorenjske prestolnice (s)poročajo, da je bil obisk Ane Desetnice 2026 26. 6. in 3. 7. češnja na torti tradicionalnega poletnega programa Kr’ petek je v Kranju, ki sicer slovi po izjemni kulinarični ponudbi in pestrem kulturno-družabnem dogajanju. Več besed in nekaj fotografij pa v BLOG–u. PRAVA ULIČNA POSLASTICA                

Festivalski ODMEVI – iz MARIBORA!

Ana Monro, 6. julij ― Po večletnem prigovarjanju in pregovarjanju je Ana Desetnica v Mariboru, kjer je na znameniti promenadi Lent v 90-ih naredila sploh prve korake, lani končno prečkala Dravo in ulično gledališče popeljala še na njen desni breg. Leto dni in nekaj gostovanj t. i. Firtl teatra kasneje se zdi, da je tudi tam pred njo še dolga ...

Cinehill letos tudi s pogledom skozi otroške oči

Misli, 6. julij ― V Gorskem kotarju bo med 21. in 26. julijem potekal 28. mednarodni filmski festival Cinehill. V tekmovalnem programu je 18 filmov, med njimi slovenski Zemljo krast režiserja Žige Virca. Več filmov družbene teme predstavlja skozi otroške oči, nekateri se ukvarjajo tudi z odnosom do vere, je za STA povedal vodja hrvaškega festivala Igor Mirković.

Razkošje v glavi: Nina Granda

OUTSIDER, 6. julij ― Odgovorna urednica je v soboto, 4. julija 2026, gostovala v oddaji Razkošje v glavi. Pogovor o urbanizmu, arhitekturi in skupnosti je vodil novinar Miha Žorž. Vabljeni k poslušanju! https://365.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/175233720?fbclid=IwY2xjawS4gpRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEegssH4GhnSMzOHc_z2dih0DbDn86lBHU3H8aKYRjLQIw889pw31VfcHh0Wtc_aem_em1EcDXdNACkfQcLRgNKEg
Leto 2093: »Kaj, saj valda poznaš, kaki pa je bil Festival Lent 2026, ne?«

Leto 2093: »Kaj, saj valda poznaš, kaki pa je bil Festival Lent 2026, ne?«

Narodni dom MB, 6. julij ― Plesali smo tajvanski tango. V burek pitu. Z Dubiozo Kolektiv. Takoj, iz prve, prvi dan. Skočili sredi terga na Glavnem odru s tal v luft, vsi smo šli v – božjo mater z Magnificom. Asimilirali smo se, čeprav ni bilo smisla, da se upiramo Laibach. In Morcheeba je (u)videla, kako je, ko na festivalu tiskovko posluša še kužka, da se je potem zibalo in zibalo, pa rekli so nam, da smo blagi, mili, lepi, krasni. Noben ni z marelo nobenega v oko štokno med Mi2. Na DEMM smo na KMŠ odru čiiisto zadnji dan spoznali na nabitem Glavnem trgu, kaj je Pussy punk. Polno je bilo na Živih dvoriščih, tudi ob pol šestih pri 34 stopinjah je bil le kak zic fraj, ko smo debatirali o Avsenikih z Markom Radmilovičem.
MareziJazz 2026

MareziJazz 2026

SIGIC - Izpostavljeno, 6. julij ― V Marezigah bo med 10. in 12. julijem 2026 potekal 21. mednarodni festival MareziJazz, ki ga organizirata Zveza big bandov Slovenije in Marežgansko mladinsko društvo v soorganizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

Franci Lazarini: Popotresni pogled čez mejo

OUTSIDER, 6. julij ― Po nekaj letih sem spet obiskal Zagreb. Slovenci ga premalo poznamo, kljub temu, da leži le kakšnih štirideset kilometrov od meje. Ali pa morda ravno zato. Raziskovalca in ljubitelja zgodovine arhitekture in urbanizma mesto ne pusti hladnega, saj gre za metropolo v malem. Na turistično preobremenjeni Trg bana Jelačića in Kaptol me že dolgo ne […]
Arhitekturni vrvež

Arhitekturni vrvež

OUTSIDER, 6. julij ― Ustvarjanje arhitekture potrebuje prostor za razmislek, zato jo osebno povezujem s podobo risarja, ki za mizo v samoti riše skice ali pa v projekt vlaga dolge ure nočnega dela za računalnikom. Kontemplacija in odmik sta v nekem aspektu ključen del arhitekturnega razmisleka. Na mednarodni arhitekturni konferenci v Barceloni sem imela priložnost opazovati arhitekturni razmislek v […]

BERNHARD RÜDIGER: SPET SPODLETELO (SEDMA TROBENTA) – VODSTVO PO RAZSTAVI

Obalne galerije, 6. julij ― Bernhard Rüdiger- Spet spodletelo (sedma trobenta) | Velika pregledna razstava | Mestna galerija Piran |  Vodstvo po razstavi: petek, 24. Julija 2026, ob 19.00 uri, Vodi:  umetnik Bernhard Rüdiger, Prevaja: so-kustos Matic Bukovac.   Spoštovani obiskovalci, vabimo Vas na vodstvo po veliki pregledni razstavi mednarodno priznanega evropskega umetnika Bernharda Rüdigerja z naslovom Spet spodletelo (sedma trobenta), ki bo

Situated Time-Telling Devices

PIFcamp, 6. julij ― What is the technical functioning behind a clock and how could we attune ourselves to other means of time-framing? This project aims to experiment with the construction of time-telling devices in order to understand how we might relate differently to time. Our bodies are attuned to clock time – a precise rhythm based on the … Continue reading Situated Time-Telling Devices
V Števerjanu slavil ansambel Obisk

V Števerjanu slavil ansambel Obisk

Misli, 6. julij ― V finalu 54. festivala narodno-zabavne glasbe, ki je minuli konec tedna potekal v Števerjanu, je nastopilo osem ansamblov. Prvo nagrado festivala v vrednosti 1400 evrov je prejel ansambel Obisk, ki je prejel tudi nagrado za debitanta festivala v vrednosti 200 evrov. Nagradili so tudi najboljšo melodijo in besedilo ter podelili nagrado občinstva.
Sylvester Stallone praznuje 80 let

Sylvester Stallone praznuje 80 let

Misli, 6. julij ― Ameriški igralec, režiser in scenarist Sylvester Stallone, ki je zaslovel z vlogama boksarja Rockyja Balboe in veterana iz vietnamske vojne Johna Ramba, danes praznuje 80. rojstni dan. Za igralske dosežke je Stallone, ki velja za velikega podpornika predsednika ZDA Donalda Trumpa, prejel več nagrad ter bil nominiran za oskarje in bafto.
Unec 1972/73 – Obisk pisatelja Ivana Matičiča

Unec 1972/73 – Obisk pisatelja Ivana Matičiča

Stare slike (Cerknica), 6. julij ― Učenci od prvega do četrtega razreda podružnične šole Unec so se slikali v družbi pisatelja Ivana Matičiča, doma iz Ivanjega sela. Za kakšen dogodek je šlo, lahko le ugibamo. Mogoče podelitev bralne značke, mogoče dan mladosti. Nekateri učenci kot pionirji s titovko na glavi in rutico okrog vratu. Nekateri v rokah držijo knjige. Vsekakor dogodek, […]
še novic