Knjige, ki se jim ne vihajo ušesa – “kulturniška” živa knjižnica

Kamnik.info, 18. september ― V soboto, 11. oktobra 2025, med 10. in 13. uro se bo v ateljeju Narobe svet na Šutni odvila živa knjižnica. Posebnost žive knjižnice je v tem, da gre za »izposojo« ljudi, ki delijo svoje znanje in izkušnje v pogovoru z izposojevalci, mimoidočimi radovedneži, ki jih želijo povprašati karkoli na temo njihovega življenja, poklica, s ... Prispevek Knjige, ki se jim ne vihajo ušesa – “kulturniška” živa knjižnica je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.

Nacionalni mesec skupnega  se v kamniški knjižnici začenja s Srečanji s knjigo

Kamnik.info, 18. september ― Nacionalni mesec skupnega branja Od 8. 9. do 12. 10. poteka Nacionalni mesec skupnega branja, ki je namenjen promociji branja kot temeljne življenjske kompetence. Letošnja tema je glasno branje in pripovedovanje, saj organizatorji želijo »v svet pisane in govorjene besede privabiti tudi tiste, ki še niso začutili ljubezni do knjig in zgodb ali pa so ... Prispevek Nacionalni mesec skupnega  se v kamniški knjižnici začenja s Srečanji s knjigo je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.
Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Airbeletrina, 18. september ― Roman Surferski dnevi (LUD Literatura, 2025) kulturologa in pisatelja Primoža Mlačnika (1990) je na slovenskem literarnem prizorišču svojevrsten unikum, prvi primerek žanra surf noir v slovenski prozi. Romani s to oznako za kuliso jemljejo na videz brezskrbno surfersko sceno, znotraj te pa obravnavajo teme kriminala, socialne neenakosti in propadlih »ameriških sanj«. Eno takih prizorišč je v Surferskih dnevih portugalska ribiška vasica Arrifana, v kateri najboljša prijatelja Homer Fernandez in Marcos Trujillo predstavljata dve možni različici surferja – medtem ko prvi surfa iz notranje potrebe po svobodi in ljubezni do oceana, drugi v komercialnem surfanju vidi možnost socialnega uspeha. Pripoved se v drugem delu romana preusmeri k prekarnemu detektivu Caetanu Assuntu, ki ima nekonvencionalno ljubezensko razmerje s forenzičarko Glorio. Skupaj odkrivata ozadje na arrifansko obalo naplavljenega trupla. Primož Mlačnik se v zadnjih letih raziskovalno ukvarja predvsem s slovenskimi kriminalkami z vidika kulturnih študij in kritične teorije. Njegov prvi roman Otok psov (LUD Literatura, 2022), v katerem je družbenokritična ost usmerjena v akademske strukture, se je leta 2023 prebil v kresniško deseterico. Posebnost obeh tvojih romanov je med drugim dogajalni prostor: prvi je umeščen na Gran Canario, pripoved pa vključuje tudi aktualno politično dogajanje na Kanarskih otokih, medtem ko bralca drugi roman popelje v mračen pripovedni prostor portugalske obale v novembru. Čeprav se glede na snov razlikujeta – v prvem je milje akademski, v drugem surferski – imata oba močno družbenokritično ost. Kako se je po prvem romanu začel porajati drugi? »Za Otok psov bi lahko trdili, da dogajalni prostor predstavlja ves otok ali otoško življenje, ki nima veliko opraviti s Španijo. Tudi v Surferskih dnevih dogajalni prostor ne zastopa Portugalske. Predstavlja poseben oceanski milje, ki ga z izjemo Nazaréja tvorijo le nekateri kraji v Algarvu – večinoma obalna vasica Arrifana. Če
Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Primož Mlačnik: »Vračanje v kaotičen in neodvisen prostor, ki ga skušam obvladati«

Airbeletrina, 18. september ― Roman Surferski dnevi (LUD Literatura, 2025) kulturologa in pisatelja Primoža Mlačnika (1990) je na slovenskem literarnem prizorišču svojevrsten unikum, prvi primerek žanra surf noir v slovenski prozi. Romani s to oznako za kuliso jemljejo na videz brezskrbno surfersko sceno, znotraj te pa obravnavajo teme kriminala, socialne neenakosti in propadlih »ameriških sanj«. Eno takih prizorišč je v Surferskih dnevih portugalska ribiška vasica Arrifana, v kateri najboljša prijatelja Homer Fernandez in Marcos Trujillo predstavljata dve možni različici surferja – medtem ko prvi surfa iz notranje potrebe po svobodi in ljubezni do oceana, drugi v komercialnem surfanju vidi možnost socialnega uspeha. Pripoved se v drugem delu romana preusmeri k prekarnemu detektivu Caetanu Assuntu, ki ima nekonvencionalno ljubezensko razmerje s forenzičarko Glorio. Skupaj odkrivata ozadje na arrifansko obalo naplavljenega trupla. Primož Mlačnik se v zadnjih letih raziskovalno ukvarja predvsem s slovenskimi kriminalkami z vidika kulturnih študij in kritične teorije. Njegov prvi roman Otok psov (LUD Literatura, 2022), v katerem je družbenokritična ost usmerjena v akademske strukture, se je leta 2023 prebil v kresniško deseterico. Posebnost obeh tvojih romanov je med drugim dogajalni prostor: prvi je umeščen na Gran Canario, pripoved pa vključuje tudi aktualno politično dogajanje na Kanarskih otokih, medtem ko bralca drugi roman popelje v mračen pripovedni prostor portugalske obale v novembru. Čeprav se glede na snov razlikujeta – v prvem je milje akademski, v drugem surferski – imata oba močno družbenokritično ost. Kako se je po prvem romanu začel porajati drugi? »Za Otok psov bi lahko trdili, da dogajalni prostor predstavlja ves otok ali otoško življenje, ki nima veliko opraviti s Španijo. Tudi v Surferskih dnevih dogajalni prostor ne zastopa Portugalske. Predstavlja poseben oceanski milje, ki ga z izjemo Nazaréja tvorijo le nekateri kraji v Algarvu – večinoma obalna vasica Arrifana. Če
TOLE UTEGNE BITI ZANIMIVO: NA DRUGI STRANI LAJFA

TOLE UTEGNE BITI ZANIMIVO: NA DRUGI STRANI LAJFA

Revija Primus, 17. september 17. september 2025 Vabil navadno v Primusu ne objavljamo in jih prestavljamo na spletno stran ZKD Slovenije. Tokrat je drugače- Šentjakobsko gledališče vabi na zanimiv dogodek, pravzaprav na skorajda gledališko kreacijo, ki jo bodo vodili izkušeni mentorji/ce, najuspešnejši udeleženci/ke pa gredo v Bruselj. Primus namerava dogodek pokriti tudi z intervjuji oz. reportažo, in bo projekt ...
Vabilo na dogodek: Avtorska pravica in odprta znanost

Vabilo na dogodek: Avtorska pravica in odprta znanost

CTK, 17. september ― Univerzitetna knjižnica Maribor v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani vabi na strokovni dogodek z naslovom Avtorska pravica in odprta znanost, ki bo potekal v petek, 3. oktobra 2025, ob 9. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Dogodek je namenjen razpravi o aktualnih vprašanjih avtorskega prava v kontekstu odprte znanosti. Posvetili se […]

Obsežen val kulturnih naložb v Jugovzhodni Sloveniji

Ministrstvo za kulturo, 17. september ― Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi in drugimi partnerji podpira več kot 30 raznolikih kulturnih projektov v Jugovzhodni Sloveniji. Gre za obsežen naložbeni val, ki zajema obnove in oživitve kulturnih spomenikov, razvoj javne kulturne infrastrukture, podporo festivalom, digitalizacijo ter izboljševanje dostopnosti kulturne dediščine in kulturnih vsebin.

Kolesarsko vodstvo / Mariborska Forma viva

Kamra.si, 17. september ― V okviru Evropskega tedna mobilnosti vas Umetnostna galerija Maribor skupaj z Mariborsko kolesarsko mrežo v soboto, 20. septembra 2025, z začetkom ob 10.00 uri vabi na voden ogled mariborske Forma vive. Zbirno mesto je pred UGM, Strossmayerjeva ulica 6, zaključek ogleda pa na Trgu Borisa Kidriča. Ogled vodita Brigita Strnad, muzejska svetovalka UGM, in Žiga Ozvaldič, Mariborska kolesarska mreža. Lepo vabljeni, da se pridružite!
še novic