Na granici, u posjeti Laščak-begu

Na granici, u posjeti Laščak-begu

Airbeletrina, 8. oktober ― Prije nekoliko dana bili smo u Novoj Gorici. Prijatelj nas je odveo do Rafutskog parka, mjesta na samoj granici dviju država. Danas, ta granica skoro da je i nevidljiva, ili nije nevidljiva nego se doima poput prelijevanja boja na akvarelu, tako da se Slovenija postepeno pretapa u Italiju, ali nekad je, u ona vremena u kojima se rađala naša imaginacija, u Jugoslaviji, to bila granica svjetova, granica dva međusobno sukobljena načina života. Tada je zapušteni Rafutski park, i u njemu vila Rafut, u kojoj se nalazio Higijenski zavod, bio mjesto s kojim završava Jugoslavija. Gore je, iznad zavoda, još bio čuveni Franjevački samostan Kostanjevica, i u njemu Bourbonska grobnica, u kojemu leži pretposljednji francuski kralj Karlo X, s obitelji i jednim ministrom, i čeka čas uskrsnuća svojega, ali nas se, djecu svoga vremena, ipak mnogo više ticao Higijenski zavod. Vila Rafut (Foto: Miljenko Jergović) Prvo što sam vidio kada sam se našao pred ulazom u park bilo mi je poznato i blisko. Arhitektura ulazne porte, ti oblici i ornamenti, dio su moje ponešto komplicirane zavičajne slike svijeta. I naravno da sam osjetio neku posebnu dragost, kakvu, uostalom, osjećam i prema Antonu Laščaku, Lasciac Beyu, ili Laščak-begu, koji je tu, na ovome mjestu, u svom zavičaju, nesvjestan onog što će mu još donijeti život i što će mu u tom životu oduzeti velika povijest, odlučio sagraditi vilu. Anton Laščak rodio se u slovenskoj goriškoj obitelji, arhitekturu je studirao u Beču, ali je po svojoj kulturnoj i nacionalnoj pripadnosti bio Talijan i Furlan. Slovenski je, kažu, javno govorio, nije ga se sramio, ali Slovenac nije bio. Moj djed Franjo Rejc bio je desetogodišnjak u Tolminu kada je Laščak kupio posjed na Pristavi, na južnim obroncima Kostanjevice, da tu gradi vilu, s prostranim parkom, u kojoj će, kako je Laščak zamišljao kao ugledni pedesetogodišnjak, dočekivati starost. On će, Franjo Rejc, premda sličnog podrijetla kao Laščak, cijeloga života ostati uvjereni Slo
Na meji, na obisku pri Laščak begu

Na meji, na obisku pri Laščak begu

Airbeletrina, 8. oktober ― Pred nekaj dnevi smo se mudili v Novi Gorici. Prijatelj nas je odpeljal v Rafutski park, ki leži natanko na meji med državama. Danes je ta meja skorajda nevidna, oziroma ni nevidna, zdi se kakor prelivanje barv na akvarelu, in tako Slovenija postopoma prehaja v Italijo, nekoč pa, v Jugoslaviji, v časih, ko se je porajala naša domišljija, je to bila ločnica svetov, meja med nasprotujočima si načinoma življenja. Zapuščen Rafutski park in v njem vila Rafut, v kateri je domoval Higienski zavod, je bil takrat točka, kjer se je končala Jugoslavija. Na vrhu griča nad Zavodom stoji znameniti Frančiškanski samostan Kostanjevica z grobnico Burbonov, v kateri je pokopan predzadnji francoski kralj Karel X. z družino in enim od ministrov, in čaka na svoje vstajenje, ampak nas, otroke svojega časa, je vendarle dosti bolj zadeval Higienski zavod. Vila Rafut (Fotografija: Miljenko Jergović) Prva stvar, ki sem jo uzrl, ko sem se znašel pred vhodom v park, mi je bila znana in blizu. Arhitektura vhodnih vrat, vse tiste oblike in ornamenti, so del nekoliko zapletene podobe sveta mojega rojstnega kraja. In seveda sem začutil nekakšno posebno naklonjenost, kakršno navsezadnje občutim tudi do Antona Laščaka, Lasciac Beya oziroma Laščak bega, ki se je tukaj, na tem mestu, v svojem rodnem kraju, ne zavedajoč se, kaj vse mu bo še prineslo življenje in kaj mu bo v njem odvzela velika zgodovina, namenil zgraditi vilo. Anton Laščak se je rodil v slovenski goriški družini, študiral je arhitekturo na Dunaju, vendar je bil po kulturni in narodni pripadnosti Italijan in Furlan. Pravijo, da je javno govoril slovensko, jezika se ni sramoval, toda ni bil Slovenec. Moj stari oče Franjo Rejc je bil desetletnik v Tolminu, ko je Laščak kupil posestvo na Pristavi, na južnih obronkih Kostanjevice, da bi tam postavil vilo s prostranim parkom, v kateri bo, kakor si je predstavljal kot ugleden petdesetletnik, pričakal starost. Franjo Rejc bo, čeprav podobnega izvora kakor Laščak, ostal vs

Premiera Opere in Baleta SNG Maribor – Znamenita Evita Tima Ricea in Andrewa Lloyda Webbra s Sabino Cvilak v naslovni vlogi

SNG Maribor, 8. oktober ― SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO MARIBOR, 7. OKTOBER – Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta v petek, 10. oktobra 2025, v Dvorani Ondine Otta Klasinc, po dogovoru z The Really Useful Group Ltd., premierno uprizorila svetovno znan muzikal Tima Ricea in Andrewa Lloyda Webbra Evita v režiji Svetlane Dramlić pod taktirko Patrika […]
1966 Logatec – Bunker

1966 Logatec – Bunker

Stare slike (Cerknica), 8. oktober ― Eden izmed mnogih bunkerjev ob železniški progi pri Logatcu, ki so jih zgradili Italijani med 2. svetovno vojno. Bunkerji so varovali progo pred partizanskimi napadi, ki jih je bilo na gozdnatem področju med Preserjem in Postojno zelo veliko. Fotografija je bila narejena okoli leta 1966 na območju današnje industrijske cone Logatec, fotograf je gledal v […]
Cukrarna v znamenju festivala Indigo

Cukrarna v znamenju festivala Indigo

Misli, 8. oktober ― Cukrarna bo v prihodnjih treh dneh gostila festival Indigo, ki prepleta sodobno umetnost, oblikovanje, filozofijo in glasbo. V deseti ediciji pod naslovom Dark mode odpira teme negotovosti, informacijskega preobilja in vsakdanjih stisk. Poleg pogovorov in predavanj bo vsak dan na programu pop-up tiskanih publikacij in plošč založbe Shelter Press.
Začenja se stripovski festival Tinta

Začenja se stripovski festival Tinta

Misli, 8. oktober ― V Ljubljani se danes začenja 12. mednarodni festival stripa Tinta, ki do nedelje vabi k raziskovanju pisanih stripovskih svetov. V ospredju so gostovanja mednarodno priznanih avtorjev, kot sta francoski stripar in animator Benjamin Renner ter ena najzanimivejših sodobnih danskih ustvarjalk Rikke Villadsen. Ob koncu bodo podelili nagrade zlatirepec.
MODROST SREČE- POT IZ STISKE?

MODROST SREČE- POT IZ STISKE?

Revija Primus, 7. oktober 7. oktober 2025 Piše: Žiga Čamernik Ko pomislimo na tibetanskega budističnega voditelja dalajlamo, večino od nas nas prevevajo optimistična in pozitivna občutja, pa čeprav že vsaj nekaj let ni pod drobnogledom svetovne javnosti. Nekako se zdi, da je kot relevantna globalna voditeljska figura izginil  kmalu po škandalu, ko je bil na javnem posnetku viden, da ...
Milan Kovač: Zahvala platinasti komisiji ZAPS

Milan Kovač: Zahvala platinasti komisiji ZAPS

OUTSIDER, 7. oktober ― Rad bi se zahvalil v svojem in Petrovem imenu za svinčnik, ki je celo iz platine. Podelitev nagrade je zame presenečenje in za priznanje sem hvaležen. V Ljubljani sem prišlek. Od leta 1979 se ukvarjam z zaščito kulturne dediščine v Egiptu, Italiji, Indiji in na Kitajskem. Peter je bil Ljubljančan, kot direktor Biroja 71 je izvajal […]
Mednarodna WHD konferenca v Centru Rog – torek, 7. oktober – Utrinki drugega dne!

Mednarodna WHD konferenca v Centru Rog – torek, 7. oktober – Utrinki drugega dne!

Fakulteta za dizajn, 7. oktober ― Drugi dan World Habitat Days 2025 Mednarodna konferenca »Wood for a Green Future« Drugi dan World Habitat Days 2025 je potekal v znamenju izjemne mednarodne konference »Wood for a Green Future«, ki je združila strokovnjake, akademike, arhitekte in oblikovalce z različnih koncev sveta. Dogodek je potekal v Centru Rog v Ljubljani in je bil osrednji dogodek letošnjega Urban Octobra – meseca […]

Znanih pet nominiranih slikanic za nagrado Kristine Brenkove

Misli, 7. oktober ― Za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico so nominirane slikanice Kup zlatega listja Ide Mlakar Črnič z ilustracijami Petra Škerla, Slikar in petelin Štefana Turka, 103 uganke Žige Kosca in Petra Škerla, Povabilo Maje P. Kastelic ter Pesmice za najmanjši žep Andreje Borin in ilustratorke Ane Zavadlav. Dobitnik bo znan 22. oktobra.
Znanih pet finalistov za nagrado občinstva lux 2026

Znanih pet finalistov za nagrado občinstva lux 2026

Misli, 7. oktober ― Znanih je pet filmov, ki se bodo potegovali za nagrado občinstva lux 2026. Strokovna žirija je izbrala filme Christy v režiji Brendana Cantyja in Deaf režiserke Eve Libertad, Preprosto nesrečo Džafarja Panahija, Love Me Tender Anne Cazenave Cambet in Sentimentalno vrednost Joachima Trierja.
Napredni seminar komuniciranja znanosti

Napredni seminar komuniciranja znanosti

CTK, 7. oktober ― Odprta knjižnica organizira Napredni seminar komuniciranja znanosti (umetna inteligenca za komuniciranje znanosti in znanost v podkastih), ki bo potekal 22. oktobra 2025 od 9:00 do 15:00 v prostorih konferenčne dvorane CTK, Trg republike 3, 1000 Ljubljana. Namen seminarja je poglobiti veščine komuniciranja znanosti – od kritičnega vrednotenja in sinteze znanja do jasne predstavitve znanstvene metodologije in raziskovalnih rezultatov. Seminar bo osredotočen na […]
Virtualna razstava projekta SPOZNAJ

Virtualna razstava projekta SPOZNAJ

CTK, 7. oktober ― V Mali loži v Kopru in nato še na Gallusovem nabrežju v Ljubljani je bila poleti in jeseni 2025 na ogled razstava, ki na dostopen in vizualno privlačen način približuje odprto znanost širši javnosti. Prikazuje, kako lahko odprt dostop do znanstvenih vsebin spodbuja inovacije, krepi zaupanje v znanost ter omogoča bolj informirane družbene odločitve. Odprta […]
V Tržiču potujoča razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija

V Tržiču potujoča razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija

SiGledal, 7. oktober ― Potujoča razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija/Theatre Photography je bila prvič na ogled v okviru Festivala Borštnikovo srečanje junija 2024 v SNG v Mariboru, oktobra in novembra so si jo obiskovalci lahko ogledali v Slovenskem gledališkem inštitutu, decembra v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu, februarja in marca letos pa v Kulturnem domu Krško. V sodelovanju s Tržiškim muzejem bo gostovala v Tržiču; v Galeriji Paviljon NOB jo bomo odprli v četrtek, 9. oktobra 2025, ob 18. uri. Na ogled bo do 6. novembra 2025.

Slovenci.si, 7. oktober ― V banjaluškem Domu omladine, ki je že dolgo stičišče raznovrstnih kulturnih dogodkov v našem mestu, so 4. oktobra potekala tradicionalna Srečanja slovenskih zborov v Bosni in Hercegovini. O dogodku je zapisal Mladen Lunić. Kot je običajno, so poleg domačina – Mešanega …Nadaljuj branje→
še novic