Airbeletrina,
31. maj
―
Hitro smo se razumeli in domenili: zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec je ob svojem 85. rojstnem dnevu polistal po monografiji Jugoslavija 1918–1992, zdaj ponatisnjeni pri Beletrini, in izbral nekaj strani, ki jih ob njegovem jubileju z bralkami in bralci delimo še tule. Soglašali smo: izbrati velja odlomek iz slavljenčevega prvega leta 1940. »Bilo je kar burno,« o dobi, v kateri je prišel na svet, ugotavlja Pirjevec.
Dr. Jože Pirjevec na vrtu svoje hiše v Trstu (Fotografija: Andraž Gombač)
Jože Pirjevec,
1. junija 1940 rojen v Trstu, je prvih sedem let živel v Sežani, nakar se je družina leta 1947 preselila v Trst. Po diplomi na tržaški univerzi, podiplomskem študiju v Pisi in na Dunaju je leta 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je poučeval na fakultetah v Pisi in Padovi ter v Trstu, zgodovino sodobne Evrope pa v Kopru. S pomočjo prestižnih štipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameriških arhivih in knjižnicah. Med njegovimi monografijami so tudi študija Jugoslovanske vojne 1991–2001 (Cankarjeva založba, 2003), biografija Tito in tovariši (Cankarjeva založba, 2011), ki je izšla v enajstih jezikih, in Partizani (Cankarjeva založba, 2020), objavljeni tudi v hrvaščini in angleščini. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Leta 2011 je pri Cankarjevi založbi izdal odmevno monografijo Tito in tovariši. (Fotografija: Andraž Gombač)
Znanstveno monografijo Jugoslavija 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije je napisal in pri koprski založbi Lipa prvič izdal leta 1995, ko je skupna država že razpadla, na njenih tleh pa je prišlo do brutalnih spopadov med narodi, ki se iz grozot druge svetovne vojne in dolgega sobivanja pod Titovim režimom »bratstva in enotnosti« žal niso ničesar naučili. Razočaran ob tem spoznanju je Pirjevec začel pisati študijo, ki jo je poganjala želja razložiti (si), zakaj se je SFRJ – navkljub pomembni vlogi na
