Razpis za nagrado Ksenije Hribar

Razpis za nagrado Ksenije Hribar

SiGledal, 31. maj ― Društvo za sodobni ples Slovenije je objavilo razpis za nagrado Ksenije Hribar za leto 2025 za izjemne dosežke na področju sodobnih plesnih umetnosti v Sloveniji. Predloge zbirajo do vključno 30. 6. 2025, podelitev nagrad pa bo 9. januarja 2026 v Cankarjevem domu.
Pesmi v grafiki / Miroslav Vilhar

Pesmi v grafiki / Miroslav Vilhar

Hiša kulture v Pivki, 31. maj ― grafična delavnica in razstava Pesmi v grafiki / Miroslav VilharSuzana Brborović Nina Čelhar Simon Kocjančič Vanja Mervič delavnica2. – 5. 6. 2025 razstava6. – 27. 6. 2025otvoritev6. 6. ob 19. urikustosinja Mojca Grmek Pesmi v grafiki je naslov večletnega projekta (2022–2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Projekt se izvaja enkrat letno in vključuje grafično delavnico ter razstavo nastalih del. Tematsko se osredotoča na poezijo znanih regionalnih pesnikov in pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Sodelujoči umetniki in umetnice v sodelovanju s pristojno institucijo kot partnerjem pri projektu spoznajo izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno poezijo ter v tej povezavi ustvarijo novo grafično delo. K grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Četrta izvedba projekta se osredotoča na pesmi Miroslava Vilharja. V uvodnem delu so sodelujoči obiskali Grad Kalc, kjer je pesnik nazadnje živel in delal. Tam jim je predstavil njegovo življenje in delo Andrej Rijavec, komparativist in interpret kulturne dediščine, v sodelovanju s Študijskim krožkom Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke. Sledil je praktični del delavnice, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišče pri delu so izbrali pesem Miroslava Vilharja in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v dveh vnaprej določenih barvah. Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originale s poljubno slikarsko intervencijo. V celotnem procesu so kot likovni element uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. V okviru delavnice so skupaj zasnovali tudi katalog projekta v obliki zina. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi. Projekt sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Mestna knjižnica Postojna.
Muzej leta 2025 je MnZC

Muzej leta 2025 je MnZC

Muzej novejše zgodovine Celje, 31. maj ― Po izboru komisije za Valvasorjeva odličja je Muzej novejše zgodovine Celje, s poudarkom na muzejskem kompleksu Fotohiše Pelikan, ki “zaradi izjemnosti ohranjene in predstavljene kulturne dediščine izstopa ne le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru”, prejel nagrado za SLOVENSKI MUZEJ LETA 2025. The post Muzej leta 2025 je MnZC appeared first on MNZC.
Kajuhovki uspešno nastopili v Litvi

Kajuhovki uspešno nastopili v Litvi

Celje.info, 31. maj ― Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika iz Litve je sredi meseca organiziralo mednarodni festival nemških pesmi, na katerem je bilo predstavljenih 22 najboljših videoposnetkov učencev in dijakov iz Gruzije, Litve, Latvije, ... Beri dalje
STRITARJEVA NAGRAJENKA 2025 JE MAJDA TRAVNIK VODE

STRITARJEVA NAGRAJENKA 2025 JE MAJDA TRAVNIK VODE

Društvo slovenskih pisateljev, 31. maj ― Stritarjeva nagrajenka leta 2025 je literarna kritičarka Majda Travnik Vode. Komisija v sestavi Kristian Koželj (predsednik), Mirana Likar Bajželj in Petra Koršič je ob tem zapisala: Komisija za Stritarjevo nagrado, ki smo jo v letu 2025 sestavljali lanskoletna nagrajenka Petra Koršič, Mirana Likar in Kristian Koželj, je letošnjo izbiro začela s poglobljeno debato in razmislekom […]

Peer Gynt v Ludwigshafnu

SNG Maribor, 31. maj ― Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor včeraj in danes – v petek, 30. maja, in v soboto, 31. maja, – v gledališču Theater im Pfalzbau v Ludwigshafnu v Nemčiji uprizarja enega najodmevnejših sodobnih baletov, ki že desetletje navdušuje kritike in gledalce po vsem svetu, Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga. Leta 2015 je enega temeljnih tekstov […]

Petdeseti jubilejni Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

SNG Maribor, 31. maj ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor je že petdesetič jubilejno uprizorila gledališko uspešnico Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, nastalo po svetovni knjižni uspešnici Marka Haddona v dramatizaciji Simona Stephensa. Uprizoritev je režirala Mateja Kokol, igrajo Matevž Biber, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Maša Žilavec, Matija Stipanič, Irena Varga in Bojan Maroševič. Ta izjemno priljubljena detektivka […]
7. junij 2025 ob 12. uri (dogajanje od 10.–15. ure), Oglje – črna moč fužin, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni

7. junij 2025 ob 12. uri (dogajanje od 10.–15. ure), Oglje – črna moč fužin, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni

Gornjesavski muzej Jesenice, 31. maj ― Oglje – črna moč fužin: življenje oglarjev in vloga oglarstva v železarstvu V preteklosti je Gornjesavsko dolino zaznamovalo železarstvo, ki je bilo nenasiten porabnik oglja. Kadilo se je iz nešteto kop, še danes pa jih prižigajo v Rutah, Zgornji Radovni in na Koroški Beli. Medinstitucionalna razstava Gornjesavskega muzeja Jesenice in Triglavskega narodnega parka Oglje – [...]
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 31. maj ― Pri založbi Miš so na knjižne police dodali avtobiografsko pripoved Kdo govori o ljubezni? v Iraku rojene švedske avtorice Elaf Ali, pri založbi Beletrina pa roman Tam, kjer plešejo tulipani izpod peresa domače avtorice Irene Svetek. Založba Krtina je svojo ponudbo obogatila s prevodom knjige Ideologija britanskega politologa Michaela Freedna.
Naj nas dr. Jože Pirjevec, 85-letnik, popelje v svoje prvo leto: 1940

Naj nas dr. Jože Pirjevec, 85-letnik, popelje v svoje prvo leto: 1940

Airbeletrina, 31. maj ― Hitro smo se razumeli in domenili: zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec je ob svojem 85. rojstnem dnevu polistal po monografiji Jugoslavija 1918–1992, zdaj ponatisnjeni pri Beletrini, in izbral nekaj strani, ki jih ob njegovem jubileju z bralkami in bralci delimo še tule. Soglašali smo: izbrati velja odlomek iz slavljenčevega prvega leta 1940.  »Bilo je kar burno,« o dobi, v kateri je prišel na svet, ugotavlja Pirjevec. Dr. Jože Pirjevec na vrtu svoje hiše v Trstu (Fotografija: Andraž Gombač) Jože Pirjevec, 1. junija 1940 rojen v Trstu, je prvih sedem let živel v Sežani, nakar se je družina leta 1947 preselila v Trst. Po diplomi na tržaški univerzi, podiplomskem študiju v Pisi in na Dunaju je leta 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je poučeval na fakultetah v Pisi in Padovi ter v Trstu, zgodovino sodobne Evrope pa v Kopru. S pomočjo prestižnih štipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameriških arhivih in knjižnicah. Med njegovimi monografijami so tudi študija Jugoslovanske vojne 1991–2001 (Cankarjeva založba, 2003), biografija Tito in tovariši (Cankarjeva založba, 2011), ki je izšla v enajstih jezikih, in Partizani (Cankarjeva založba, 2020), objavljeni tudi v hrvaščini in angleščini. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2011 je pri Cankarjevi založbi izdal odmevno monografijo Tito in tovariši. (Fotografija: Andraž Gombač) Znanstveno monografijo Jugoslavija 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije je napisal in pri koprski založbi Lipa prvič izdal leta 1995, ko je skupna država že razpadla, na njenih tleh pa je prišlo do brutalnih spopadov med narodi, ki se iz grozot druge svetovne vojne in dolgega sobivanja pod Titovim režimom »bratstva in enotnosti« žal niso ničesar naučili. Razočaran ob tem spoznanju je Pirjevec začel pisati študijo, ki jo je poganjala želja razložiti (si), zakaj se je SFRJ – navkljub pomembni vlogi na
1982 Cerknica – Štelenga

1982 Cerknica – Štelenga

Stare slike (Cerknica), 31. maj ― Čepijo: Janez Tomšič (Topol), Janez Švigelj (Bezuljak), Jože Korošec (Topol), Vladimir -Vlado Rek (Otave) in Jožko Mrak (Begunje). Stojijo: Miran Rožanc (Begunje), Miloš Grdadolnik (Begunje), Stanko Oblak (Topol), Toni Nared (Dobec), Valentin Bavdek (Begunje), Boštjan Koščak (Begunje), Darko Kranjc (Begunje) in Aleš Škerlj (Begunje). Vozil jih je Franc Matičič -Fonzi iz Topola. Ob njem je […]
še novic