Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. april ― Zdi se, da osnovne gabarite sodobnega sveta spodnaša. Ali pa so bili njegovi temelji od nekdaj majavi, pa so ozaljšani z vero v družbo, usmerjeno v dobrobit slehernika, le uspešno zakrivali rjo lakomnosti, izkoriščanja in častihlepja, ki jih je ves čas potihoma razjedala. Tisto, kar so se nam še nedavno tega zdeli mogočni atlanti, ki bodo ubranili humanost, dobiva obrise zloveščih pošasti. Figure na geopolitični šahovnici ne sledijo (več) pravilom igre in njihovi nesluteni premiki ne obetajo varnega jutri. Vrednote, na katerih se je ob izkušnjah velikih morišč preteklega stoletja vzpostavljal vsaj na videz boljši svet, se razgrajujejo v grabežljivosti, ki v vlaku tehnološkega razvoja hiti distopični prihodnosti naproti. Ni prvič, da se je svet, čeprav seveda ne na identičen način, ujel v negotovih časih naraščajočega sovraštva in vse hujšega nasilja, brezbrižnosti in napetosti, ki se vzpostavlja v diskrepanci med razsipnostjo bogate peščice ter bojem za preživetje premnogih. Ne glede na okoliščine je na takšen razkroj, ki se komaj opazno priplazi iz ozadja, dokler ne prodre v vse pore družbe, vselej pozorna umetnost. Pričujoča razstava je zato poskus razumevanja, kam se v vsaj na videz stabilnih časih skrijejo sence zla, kdaj se priplazijo na plan in kako je mogoče, da tega premika ne zaznamo prej. Predvsem pa nas zanima, kako ta fenomen detektira umetnost. Naslov razstave Parabola zla: v mraku so sence nevidne sloni na dveh delih knjige Enciklopedija mrtvih Danila Kiša. Prvi del naslova je dovolj poveden, drugi morebiti potrebuje nekaj več konteksta. Gre za precej svobodno parafrazo misli, s katero proti koncu knjige avtor pojasnjuje svoj značilni literarni pristop, s katerim poskuša resničnost pripovedi oblikovati na tistem mestu, kjer je izpričana zgodba, na katero se naslanja, pomanjkljiva, se pravi, »v polmraku, kjer dobivajo reči premaknjene sence in oblike«.2 Zanima nas torej skrivnostno polje polmraka kot ugodne kotanje za oblikovanje različnih narativov, ki

SEM, 30. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila.  Kolegi iz Etnografskega muzeja v Zagrebu so izdali katalog razstave Intimni prostori svakodnevice: tematske umjetničke izložbe(Etnografski muzej, 2025), v katerem vsakdanje predmete obravnavajo skozi njihove simbolne in intimne razsežnosti. Ob pohištvu iz muzejske zbirke so bile predstavljene tudi umetniške interpretacije, ki so te vidike ponovno osvetlile in jim dodale nove pomenske plasti. V publikaciji Pozdrav z Jesenic: razglednice Jesenic pred prvo svetovno vojno iz zbirke ing. Dušana Prešerna (Medium, 2025) je objavljenih 210 razglednic iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Zajete so naselbine današnje občine Jesenice, od Hrušice do Koroške Bele. Poleg arhitekturnega in industrijskega razvoja Jesenic (železnica, Kranjska industrijska družba) ter okoliških krajev razglednice prikazujejo tudi številne motive, zanimive za etnologe: streljanje z možnarji, volovsko vprego, restavracijo na železniški postaji, nastop Sokola, prizore delavcev in druge podobe vsakdanjega življenja. Na koncu izpostavljamo še pomembno delo Indigenous statistics: from data deficits to data sovereignty (Routledge, 2025), ki kritično obravnava in dekolonizira sodobno statistiko. Kolonialne države so statistiko pogosto predstavljale kot nevtralen pokazatelj družbenega stanja, številke pa so bile uporabljene kot dokaz »zaostajanja«, »deficitov« ali »problematičnosti« staroselskih skupnosti. Avtorji knjige utemeljujejo koncept podatkovne suverenosti staroselcev, ki zahteva, da imajo skupnosti same nadzor nad tem, kateri podatki se zbirajo, kako se interpretirajo in komu služijo. Seznam novosti v Knjižnici SEM - marec (pdf, 68 KB)