Airbeletrina, 31. maj ― Son, she said, have I got a little story for you What you thought was your daddy was nothin’ but a… While you were sittin’ home alone at age thirteen Your real daddy was dyin’, sorry you didn’t see him, but I’m glad we talked …* Pearl Jam, Alive (1990) Slovenski književnosti lahko očitamo marsikaj, pomanjkanje poguma pa gotovo ne: vajeni – kaj vajeni, razvajeni! – smo, da se loteva vseh tem po vrsti, in to ne glede na njihovo družbeno kočljivost. Celo nasprotno: bolj je tema tabuizirana, več je o njej napisanega. Strahote vojne, vse vrste nasilja, revščina, razpad družine, spolne zlorabe, posilstva, intimnosti iz partnerskih odnosov, alkoholizem, duševne bolezni, nezakonski otroci … nič človeškega ji ni tuje, bi rekel Terencij, rimski komediograf. In vendar: imamo slepo pego, zaradi katere nekaterih zgodb ne vidimo, pa naj so še tako razširjene, pogoste in, ne nazadnje, boleče (oziroma prav zato). Vsem zgodbam iz te cone somraka je skupno predvsem eno – da je v njih pomembna tema molk. In da se jih (zato) pripoveduje tako, da se o njih molči. Celo nasprotno: bolj je tema tabuizirana, več je o njej napisanega. Šestnajstletna Ree Dolly živi v revni skupnosti v goratem delu Missourija. V razpadli družini – mati je duševno omagala, oče pa izginil kot kafra – je last man standing; edina, ki še skrbi za mlajša brata. In ko se zdi, da so, osamljeni, lačni in premraženi, že dosegli dno, življenje znova udari: Ree izve, da je oče pred izginotjem zastavil družinsko hišo in da bodo kmalu končali na cesti. Razen če se ne bo pojavil na sodišču oziroma če ne bo dokazala, da je mrtev.Ne preostane ji drugega, kot da se poda na mukotrpno iskanje očeta. Zdaj naloga šele postane težka: povsod naleti na molk in izmikanje, ljudje spregovorijo le, kadar je preveč vztrajna – zagrozijo ji, da jo bodo tako ali drugače utišali, če ne bo molčala tudi ona. Vsem preprekam navkljub se Ree nazadnje dokoplje do krute resnice: očeta, vpletenega v kriminaln